Goedheid uit Azië Kikkererwten komen oorspronkelijk uit Azië, maar worden tegenwoordig vooral geteeld en gebruikt in Turkije, Mexico en India. De vrucht van deze peulvrucht bevat één tot drie zaden, iets groter dan een erwt. Volgens sommige classificaties moeten kikkererwten worden verdeeld in Desi (met kleinere, donkerdere zaden en...
Dobrota iz azije
Čičerika izvira iz Azije, danes pa je največ pridelajo in uporabijo v Turčiji, Mehiki in Indiji. Plod te stročnice vsebuje enega do treh semen, malo večjih od graha. Po nekaterih klasifikacijah naj bi čičeriko delili na Desi (z manjšimi, temnejšimi semeni in močnejšim ovojem, večinoma gojena v Etiopiji, Mehiki in v Iranu) ter Kabuli (svetlejša, večja semena s tanjšim ovoljem, večinoma gojena v južni Evropi, severni Afriki, Afgnistanu in Čilu), slednjo najpogosteje dobimo pri nas že kuhano v konzervah. Čičeriko redkeje uporabljamo posušeno, le-to moramo že dan pred uporabo namočiti v vodi ter jo pred uporabo skuhati. Dobro je vedeti, da se čičerika ne razkuha. Čičerika je bogata stročnica, vsebuje kalcij, magnezij, fosfor, kalij, betakaroten ter veliko folne kisline. Je vir rastlinskih beljakovin, čisti prebavila in spodbuja delovanje ledvic, izboljšuje delovanje vranice in deluje kot sredstvo za odvajanje vode.
Čičerika na krožniku
Čičerika je izjemno priljubljena med vegetarijanci, ponudimo jo kot glavno beljakovinsko jed ali jo uporabimo kot dodatek v enolončnicah, zelenjavnih juhah, prikuhah, solatah … Skoraj povsod jo lahko uporabimo namesto fižola. Iz kuhane čičerike, nasekljane čebule, zelene, jajca, jogurta, nasekljanega peteršilja in česna oblikujemo polpete, ki jih lahko pečemo na žaru (pred tem jih še povaljamo v drobtinah). Iz čičerike lahko pripravljamo različne namaze in hladne jedi: kuhani čičeriki primešamo konzervo sardin, sesekljan peteršilj ter sesekljan česen ter vse skupaj zmiksamo v mešalniku. Solimo in popopramo ter postrežemo s popečenimi kruhki. Samo popečeno in posoljeno čičeriko ponudimo namesto slanih prigrizkov, iz nje lahko pripravimo falafel, jo fermentiramo da dobimo alkoholno pijačo, podobno sakeju. Iz zmlete čičerike lahko pridelamo posebno vrsto moke ali pripravimo humus (zmiksan pire iz čičerike, olivno olje, česen, tahini – sezamovo pasto in limonin sok), nepogrešljiva je tudi pri pripravi karija. S čičeriko lahko obogatimo testenine (odlična kombinacija je čičerika z olivnim oljem, feto in svežim origanom), rižote (kombinacija čičerike s paradižnikovo omako, karijem in orehi) …
