Waar ruimteverkenning en reizen ons in de toekomst ook zullen brengen, Neil Armstrong zal altijd een speciale plaats innemen in de geschiedenis van de vlucht naar het onbekende - op 20 juli 1969 werd hij de eerste man die op de maan stapte, wat nieuwe ideeën inspireerde generaties ambitieuze astronauten die vandaag de dag nog steeds de grenzen van de ruimteverkenning verleggen. Dit jaar is het vijftig jaar geleden dat Neil "een kleine stap voor een man, een grote sprong voor de mensheid" zette.
Dejstvo, da je bil Nasin astronavt Neil Armstrong prvi človek, ki je stopil na Luno, je verjetno znan skoraj vsaki osebi na tem svetu –letos, natančneje 20. julija, smo obeležili 50. obletnico tega pomembnega dogodka, a dejstev o tem izjemnem človeku, ki jih gotovo niste poznali, je še ogromno!
Tega o Neilu Armstrongu gotovo ne veš:
Znal je leteti, preden je dobil izpit za avtomobil.
Že kot 6-letnega fantka ga je oče peljal na izlete z letalom Ford Trimotor – ko je bil Neil star 15 let, je že znal pilotirati očetovo letalo, četudi takrat ni imel niti vozniškega dovoljenja za avtomobil.
Da je na Luno prvi stopil Armstrong in ne Aldrin, je morda zgolj naključje.
Skupaj z Armstrongom je na Luno stopil tudi astronavt Buzz Aldrin,vendar le nekaj trenutkov za Neilom. Vrata plovila so se namreč odpirala tako, da je imel Neil prvi dostop do izhoda.
Pristanek na Luni je od Armstronga terjal več koncentracije.
Na Zemlji smo laiki opevali predvsem to, da je Armstrong hodil po Luni – vendar je bil resničen izziv varen pristanek na Luninem površju. Na Luni namreč ni takšnega zračnega upora, kot je na Zemlji, zato so morali uporabiti veliko goriva, da so pristanek upočasnili – tega je domnevno bilo dovolj zgolj za en poskus.
Armstrong je na zemljo prinesel več kot milijon dolarjev vredno kolekcijo Luninih kamnov.
Na Luni je Armstrong v torbo nabral kamne in prah – to kolekcijo je do leta 2015 imel v zasebni lasti, kasneje se je vsebina prodala za skoraj dva milijona ameriških dolarjev.
Astronavti iz Apolla 11 so morali tri tedne preživeti v karanteni.
Astronavti iz Apolla 11 so pristanku nazaj na Zemljo morali najprej tri tedne preživeti v karanteni – Takšni ukrepi so bili nujni v primeru, da bi s sabo prinesli kakšne nevarne viruse, na katere življenje na Zemlji ni odporno.
Postal je profesor na univerzi.
Po upokojitvi kot astronavt je Armstrong postal profesor na univerzi v Cincinnatiju, kjer je poučeval strojništvo.
Tožil je Hallmark.
Podjetje Hallmark je nekoč uporabilo Armstrongovo ime za svojo oglaševalsko kampanjo, zaradi česar jih je ta kasneje tožil.
Neil se je preizkusil tudi v igralski vodah – nastopil je namreč v oglasu za blagovno znamko Chrysler.
Domnevno je cenil zasebnost in se je nerad pojavljal v javnosti –izjemo je naredil leta 1979, ko je za avtomobilsko znamko Chrysler sodeloval pri izdelavi oglasa, ki se je predvajal med polčasom Super Bowla.
