Ermin Međedović je vodja oblikovanja in likovni urednik časopisa Delo. Pred leti je poskrbel za prenovo pisave časopisa, danes skrbi za celoten časopis. Že od malih nog je vedel, da se bo ukvarjal z grafičnim oblikovanjem. Ni ga zanimal nogomet, ni si želel postati astronavt ali pilot. Zanimal ga je čudoviti svet črk in ...
Ermin Međedović je vodja oblikovanja in likovni urednik časopisa Delo. Pred leti je poskrbel za prenovo pisave časopisa, danes skrbi za celoten časopis. Že od malih nog je vedel, da se bo ukvarjal z grafičnim oblikovanjem. Ni ga zanimal nogomet, ni si želel postati astronavt ali pilot. Zanimal ga je čudoviti svet črk in oblik. Svojega znanja ni pridobil prek študija, temveč v dolgih nočeh branja. Zase pravi, da je avtodidakt ‒ človek, ki je z leti samoiniciativno akumuliral znanje in ga spretno uporabil pri svojem delu in v življenju nasploh.
Mora človek imeti veliko domišljije, inspiracije za tovrstno delo?
Vizualne komunikacije so striktna veda. Tisti, ki mislijo, da je oblikovanje umetnost, živijo v zmoti. Oblikovanje je obrt. Vizualne komunikacije usmerjajo komunikacijo sporočil. Morajo biti relevanta ter pravilno sporočilna. O estetiki v grafičnem oblikovanju se lahko pogovarjamo, a ta ni glavnega pomena. Kar je ljudem všeč, vidimo v njihovem načinu oblačenja, izboru pohištva v stanovanju, avtomobilih. Tega ne moremo povezati z vizualnim komuniciranjem. To mora delovati, sporočati. Namen tega ni, da je všečno. Logotip Coca-cole ni najlepši na svetu. Znak stop ni lep, a deluje. Telefonski imeniki, načrti leta, zemljevidi, jedilni listi služijo svoji namembnosti. Če so očesu prijazni, toliko bolje. A važno je le, da delujejo.
Kje lahko vidimo kakovostno grafično oblikovanje pri nas?
Brumen, bienale grafičnega oblikovanja pokaže, kaj lahko sproducirajo slovenski grafični oblikovalci. Tega je res veliko, ogromno, a ni vse v komercialni rabi. Dobrega dela grafičnih oblikovalcev ne vidimo na obcestnih veleplakatih in v trgovskih centrih.
Kje lahko študentje pridobimo znanja, potrebna za opravljanje tega poklica?
Akademija za likovno umetnost, smer vizualne komunikacije, ter Visoka šola za dizajn skrbita za nabor novih upov slovenskega grafičnega oblikovanja. Praksa pomaga. Če živijo v kletki izpitov in kolokvijev na faksu, ne bodo dobili izkušenj resničnega sveta. Veliko dobrega je za študente naredil profesor Ranko Novak, ki je študentom dajal resnične oblikovalske naloge. Kolegica Petra Černe Oven s svojimi dragocenimi izkušnjami dviguje raven izobraževanja na področju grafičnega oblikovanja. Nekaj ljudi je, ki se zavedajo razlike med izobraževalnim sistemom in resničnim svetom in ki študente na to pripravljajo. Šole ne pripravljajo bodočih profesionalcev na zahtevne naročnike.
V oktobru lahko pričakujemo prenovljeno Delo. Kakšne spremembe nas čakajo?
Časnik Delo je v fazi prenove. Oblika promovira vsebino, ki se prilagaja času. Pozornost namenjamo predvsem času, ki ga bralec nameni prebiranju tiskane edicije Dela. Tako bodo teksti bolj strnjeni in v povprečju krajši za trideset odstotkov, veliko bo diagonalnega branja, več bo vizualnih središč. Poudarek bo na infografiki ter fotografiji, ki je bila v zadnjem času nekoliko zanemarjena. Prilagajamo se potrebam bralcev, a Delo še vedno ostaja Delo.
Kakšen je proces prenove časopisa?
Na začetku je odločitev za spremembo. Razlogov je lahko veliko, poglavitni razlog pri prenovi časopisa Delo je bila tokrat osvežena vsebina. Spremembe potem potekajo po dveh paralelnih tirih, vsebinskih in oblikovnih, nekaj časa sukcesivno, v nekem trenutku pa se srečajo. Usklajevanje poteka ves čas. Na koncu rešitve in predloge testiramo in preverimo na vzorčnih skupinah bralcev, sledi final touch in to je to.
Nam bo nova postavitev všeč?
Časopisni bralci so najzahtevnejši naročniki na svetu. S to prenovo mislim, da bodo zadovoljni vsi. Tudi pisci pisem bralcev.
