Mooi en nuttig: 10 romans die je intelligentie vergroten

Spletna stran znane znanstvene revije Scientific American je sestavila seznam desetih romanov, za katere znanstveniki menijo, da lahko bistveno izboljšajo našo čustveno in socialno inteligenco.

Johann Wolfgang von Goethe

Trpljenje mladega Wertherja

Roman, ki je nastal leta 1774, je Goethejevo zgodnje delo. Osrednja oseba pripovedi je mladi Werther, ki bralcu izpoveduje svoja občutja v obliki pisem, ki jih piše prijatelju Wilhelmu. V romanu se znajdejo tudi Rousseaujeve misli o naravi in Goethejeva kritika družbe, ki posamezniku onemogoča svobodno voljo in čustvovanje. To je prva pripoved o novem tipu romantičnega človeka – plemenitem in ljubečem, toda v življenju nesrečnem in tragičnem.

Jane Austen

Trots en vooroordeel

To je morda najboljša ljubezenska zgodba vseh časov. Namesto zaljubljenosti v neznanca sredi sobe (ideja ljubezni na prvi pogled), se ljubezen med dvema človekoma razvija postopoma, ko sta primorana biti v istem prostoru. In ko spoznavata sama sebe, raste tudi njuna ljubezen drug do drugega. Austenova je bila zelo spretna pisateljica: bralec tako spoznava like istočasno in na enak način, kakor ti liki spoznavajo sami sebe.

Nathaniel Hawthorne

Škrlatno znamenje

Puritanska družba iz 17. stoletja obsoja mlado Hester Prynne, ki mora tako na čelu nositi škrlatno znamenje kot znak sramote, da je prešuštnica z izvenzakonskim otrokom. To je prva prava junakinja ameriške književnosti, zgodba pa je prikaz nevidne ločnice med zasebnostjo in javnostjo ter človekovo razdeljenostjo med tem sferama.

Gustave Flaubert

Gospa Bovaryjeva

Tema romana je izpraznjenost zakona in malomeščanskega življenja. Glavna junakinja, zdolgočasena v svojem zatohlem, malomeščanskem zakonu, išče uteho v ljubezenskih avanturah. V tem romanu, svoji mojstrovini, Flauberete bralcu omogoča, da svet vidi skozi oči Emme, pa tudi skozi oči zunanjega opazovalca.

George Eliot

Middlemarch

Virginia Woolf je to delo poimenovala za “enega izmed redkih angleških romanov, ki so napisani za odrasle ljudi”. To je zgodba o tem, kako je kakovost naših čustev odgovorna za kakovost naših odnosov. V njem se prepleta več zgodb z velikim številom junakov in ne glede na to, da se pripovedovalec do junakov distancira, sledi številnim podtemam kot so položaj žensk v družbi, idealizem in sebičnost, religija in hipokrizija, politične reforme in izobraževalni sistem.

Lev Nikolajevič Tolstoj

Anna Karenina

Eno najpomembnejših Tolstojevih del govori o tragični ljubezni naslovne junakinje, poročene Ane Karenine, s častnikom Vronskim. Ana Karenina nas popolnoma angažira tako, da nas seznani z vsemi čustvi in dejanji glavne junakinje in nam omogoči, da razumemo, da čeprav se zdi, da je ljubezen močnejša od vsega, morda ne bo dovolj, da bi glavna junakinja ostala živa.

Virginia Woolf

Gospa Dalloway

Krajši roman, ki je postavljen v London med prvo svetovno vojno, je čudovit potop v tok zavesti. V umu Clarisse Dalloway lahko zaznavamo njen občutek za druženje, njeno skrb za hčerko, spomine iz njene mladosti in razmišljanje o človeku, za katerega se je odločila, da ga ne bo vzela za moža, hkrati pa lahko razumemo njeno povezanost z ljudmi po Londonu.

Toni Morrison

Ljubljena

Po ameriški državljanski vojni Seth, sužnjo na begu, preganja duh njene hčerke Denver, ki jo je morala ubiti, da bi preprečila njeno vrnitev v suženjstvo. Prizorišče romana je hiša 124, ki je tudi nekakšen koncept življenja. Sčasoma se pri hiši pojavi mlado dekletce, ki trdi, da ji je ime Ljubljena, nihče pa z gotovostjo ne ve, kdo je in kaj želi v hiši.

John Maxwell Coetzee

Sramota

Davdi Lurie je belopolti profesor književnosti in komunikologije v Cape Townu, ki se zaplete v erotično razmerje s temnopolto študentko. Zaradi škandala izgubi službo ter se preseli na podeželje h hčerki, ki vodi kmetijo in pasji hotel. Ko misli, da se je končno pobral na noge, pride do brutalnega napada, kjer mu hčerko posilijo, njega pa poškodujejo. Zdaj se oba znajdeta v ekstremni življenjski situaciji, s katero se morata spopasti po svojih najboljših močeh.

Mohsin Hamid

Ugovor vesti nekega fundamentalista

To je zgodba o Changezu, najboljše študentu v svojem razredu na Princetonu, ki po 11. septembru in napadih na dvojčka ne more nadaljevati s svojim delom v podjetju, kjer je dosegel velik uspeh, ampak se mora vrniti v Lahore v Pakistanu. Ugovor vesti nekega fundementalista govori o konfliktih ideologij, kjer imata percepcija in dvom moč odločanja o življenju in smrti.