Mevrouw Vlinder

Ameriški mornariški poročnik Pinkerton se med postankom na Japonskem poroči z gejšo Čočo san. Čočo san mu podari svoje srce, odreče se svoji veri in prevzame zahodne običaje. Toda Pinkerton mora nazaj na morje. Po treh letih odsotnosti ga Čočo san znova pričakuje in se veseli, da bo končno lahko spoznal njunega sina. Vendar do ponovne srečne združitve ne pride, saj se Pinkerton ne vrne sam. V odsotnosti je pozabil na svojo mlado japonsko ženo in se poročil z Američanko. Čočo san sprejme to novo dejstvo ponosno – raje kot da bi se vdala v sramotno životarjenje zapuščene ženske, izbere častno smrt. Tako se glasi relativno preprosta zgodba ene najbolj uspešnih oper v zgodovini te umetnosti, ki jo po nekaj letih premora SNG Maribor zopet postavlja na oder kot poklon ženskam ob njihovem dnevu. Madama Butterfly sodi med Puccinijeva najznačilnejša dela. Avtor je znal v precej trivialnem Belascovem besedilu skupaj z libretistoma prebrati nastavke za pretresljivo glasbeno dramo in preleviti Belascovo patetično lutko v oprijemljivo osebnost, veliko tragično junakinjo, ki se iz otročje nedolžnega dekleta razvije v odraslo in razumevajočo žensko. Butterfly je vrhunska Puccinijeva kreacija tipa krhke junakinje, ki je značilna za večino njegovih oper. Ob snovanju partiture je Puccini pomembno razvil svoj glasbeni jezik in ga obogatil z vplivi vzhodnoazijskih lestvic. Naslonil se je na vsaj sedem japonskih napevov, tako da iz opere veje pravi eksotični duh. Prav zaradi vseh teh značilnosti sta v zgodovini tako zgodba kot glasba Madame Butterfly postali že skoraj del vsakdana, Puccini pa tisti skladatelj, katerega dela so najbolj pogosto uvrščena na svetovne operne odre.