Is het je ooit opgevallen dat je loopt of praat zoals je vrienden? Dit is niet louter toeval, en we onthullen waarom.
Ko z nekom preživljamo veliko časa, se začnemo podobno obnašati. Podobno govorimo, podobno hodimo in tudi podobno razmišljamo ter reagiramo na določene zadeve. Čeprav se včasih tega niti ne zavedamo, imajo drugi ves čas velik vpliv na naše obnašanje. Vas zanima zakaj? Berite naprej.
Dr. Jared O’Garro-Moore je za portal Best Health razkril, da gre za nezavedno mimiko, ki se kaže kot avtomatska imitacija kretenj, obnašanja, obraznih izrazov, govora in premikov. Odgovor se skriva v znanosti.
Ponavljanje deluje kot laskanje
Poskusimo to pojasniti na primeru. Vaša prijateljica začne zaradi neznanega razloga zelo pogosto uporabljati besedo “ful”. In seveda, ker preživita veliko časa skupaj in se veliko pogovarjata, slej kot prej tudi vi začnete uporabljati to besedo. Čez čas vas družinski člani opozorijo, da zelo pogosto uporabljate besedo “ful”. Če niste nameroma želeli ponavljati za prijateljico, zakaj se je potem to zgodilo?
Dr. O’Garro-Moore pojasnjuje, da ko preživimo veliko časa z nekom, mu torej posvečamo tudi veliko pozornosti in nam nekaj pomeni. Sočasno torej želimo, da ta oseba enako čuti tudi do nas. Ti faktorji nas vodijo k temu, da se začnemo podobno obnašati, da bi bili tej osebi bolj všeč. Seveda se to zgodi popolnoma podzavestno. Raziskave po besedah doktorja kažejo tudi, da to počnemo zato, da bi se lažje povezali z nekom, da ima druga oseba občutek, da smo si podobni.
Drugo pojasnilo pa je, da oponašamo ljudi zato, ker bi sami želeli biti takšni kot oni, saj jih spoštujemo. Ta oseba je lahko naš šef, zdravnik, najljubši zvezdnik, sodelavec, prijatelj, starš ali kdorkoli drug, ki se nam zdi boljši od nas.
Ponavljanje nam je v naravi
Drži, da začnemo za nekom ponavljati zato, ker nam je za to osebo mar ali pa ker jo spoštujemo. Kljub temu pa je to le družbena razlaga. Omeniti pa moramo tudi biološke razloge za to početje. O’Garro-Moore pojasnjuje, da določene raziskave kažejo, da imamo ljudje tako imenovani zrcalni živčni sistem, ki nam omogoča, da se učimo preko ponavljanja. Ti zrcalni nevroni v naših možganih se aktivirajo, ko spremljamo obnašanje drugih in se tako tega obnašanja učijo.
Ti isti nevroni omogočajo otroku, da se nauči zavezati vezalke zgolj tako, da pri tem opravilu opazuje svojega starša. Ti omogočajo tudi, da se naučimo jezike, glasbene inštrumente in druge motorične sposobnosti zgolj s tem, da opazujemo druge. Ta fenomen je znan kot družbena empatija in pojasnjuje tudi, zakaj se na primer zehanje prenaša po prostoru in zakaj učenci, ko se pogovarjajo z učitelji, govorijo v njihovem tonu. Posplošeno, ti nevroni nas naredijo empatične, empatija pa nas spodbudi, da oponašamo ljudi okoli nas.
Ponavljanje je normalno
Kaj je torej zaključek? Oponašanje tistih, s katerimi se družimo, je nekaj popolnoma normalnega in se mu težko izognemo, zato se s tem ne obremenjujte. To nas zgolj naredi empatične posameznike oziroma nas naredi človeške. Še vedno pa v nas ostaja veliko individualnosti.
