Iemand heeft je vast al verteld dat je een kopie bent van een van je ouders. Ongeacht of het de moeder of de vader is, we kunnen erop vertrouwen dat dit niet helemaal het geval is.
Za začetek vas želimo opozoriti, da videz in počutje nista odvisna le od genov, pač pa tudi od življenjskega sloga. To, da ste podedovali dobre gene, še ne pomeni, da vam ni treba skrbeti za telo in duha.
Otroci v večini primerov od svojih staršev podedujejo obliko konice nosu, velikost ličnice, kotičke očesa in obliko brade. O podobnosti ljudi je mogoče sklepati prav na podlagi naštetih značilnosti.
Materini geni običajno tvorijo 50 % otrokovega DNK-ja, medtem ko očetovi geni zasedejo preostalo polovico. Ob tem velja omeniti, da so moški geni agresivnejši od ženskih, zato se največkrat izrazijo v nekoliko višjem odstotku. Otrok tako prejme približno 60 % aktivnih moških in 40 % aktivnih ženskih genov.
Znanosti je uspelo dokazati, da obstaja večja verjetnost za to, da specifične vrste genov podedujemo od določenega starša. Katere značilnosti ste torej dobili od mame in katere od očeta?
Spol
Otrokov spol je odvisen od očeta. Zarodek od matere prejme kromosom X, od očeta pa kromosom X ali kromosom Y. Če oče prispeva prvega, bo na svet prijokala deklica, če drugega, pa deček.
Če ima moški v družini veliko bratov, je pričakovati, da bo imel več sinov kot hčera. Enako velja tudi v obratnem primeru.
Kromosomi Y imajo manj genov kot kromosomi X, nekateri izmed njih pa so odgovorni za razvoj moških spolnih organov. Zaradi tega razloga je bolj verjetno, da bo deček podobnejši mami. Pri deklicah je to nemogoče predvideti, saj od obeh staršev dobijo kromosom X.
Zobje
Če mora oče pogosto obiskati zobozdravnika, obstaja velika verjetnost, da bodo njegovi otroci imeli težave z zobmi. Čeprav je lahko oblika in velikost zob podedovana od obeh staršev, pa so očetovi geni še vedno dominantni.
Intelligentie
Gene, odgovorne za razvoj inteligence, najdemo v kromosomu X. Sinovi zato inteligenco prevzamejo od svoje matere, hčere pa od obeh staršev. Pozabiti ne smemo niti na to, da podedujemo le 40 % inteligence, večino pa si s trdim delom pridobivamo skozi življenje.
Duševne bolezni
Kakovost semenčic s starostjo upada. Starejši ljudje tako lahko svojim potomcem predajo mutirane gene, welke povečajo možnosti za razvoj duševnih bolezni, kot so avtizem, hiperaktivnost in bipolarna motnja. Otroci, katerih oče je ob rojstvu star prek 45 jaar, so prav tako bolj dovzetni za samomorilska nagnjenja in učne težave. Iz roda v rod se prenašajo tudi srčne bolezni.
Hemofilija in avtizem
Nekatere bolezni prizadenejo le Heren, ki jih okuži mati prenašalka. Do tega pride, ko mati sinu preda kromosom X z mutiranim genom, ki ga sin ne more nadomestiti, saj ima le en kromosom X. Med takšne bolezni spadata hemofilija, ki bolnikom preprečuje strjevanje krvi, in avtizem.
Debelost
Ljudje debelost velikokrat podedujemo od staršev, predvsem mame. Nekateri ljudje se zato odvečnih kilogramov znebijo nekoliko težje. Kljub temu pa uravnotežena prehrana in telesna aktivnost vedno prineseta rezultate.
Hoogte
Očetje na višino svojih potomcev vplivajo bolj kot matere. Na splošno velja prepričanje, da je višina v 60–80 % odvisna od genov, medtem ko na preostali delež vplivajo prehrana, življenjski slog in zdravje. Mlajši otroci so sicer po navadi manjši od starejših.
Kako lahko izračunate višino vašega otroka?
Deček: (materina višina + očetova višina + 13 cm)/2
Deklica: (materina višina + očetova višina – 13 cm)/2
Oogkleur
Gen za bruin barvo oči je dominanten, kar pomeni, da bo premagal recesiven gen za blauw barvo. Je pa zato razveseljivo, da modra v večini primerov premaga zeleno. Le kdo si ne bi želel otroka z modrimi očmi …
Rimpels
Rimpels spadajo med recesivne lastnosti. Če eden od vaših staršev gube, obstaja velika verjetnost, da jih boste dobili tudi vi.
Valoviti lasje
Valoviti lasje so čudoviti, zato mnogi starši sanjajo o tem, da bi zrasli na glavi njihovega otroka. Na žalost bo otrok z veliko gotovostjo imel valovite lase le, če jih imata oba starša.
