Pozdravimo pomlad s kepico okusnega in našemu zdravju prijaznega sladoleda, ki ga popolnoma preprosto pripravimo sami kar doma. Poleg enostavnih receptov, med katere smo vključili alternative, ki so primerne za vse, ki ne jedo jajc, laktoze in glutena, smo poizvedeli, od kje priljubljena sladica izvira in katere so njene pozitivne lastnosti.
Izvor najbolj priljubljene sladice na svetu
Začetki sladoleda segajo v čas štiri stoletja pred našim štetjem, ko je rimski cesar Neron svojim možem prinesel led v kombinaciji s sadnimi prelivi. Antropologi so ugotovili, da je zanimivo tehniko prinesel v Evropo iz Kitajske, kjer so v zmrznjen sneg iz planin vmešali sadje, vino in med. Mleko so sladoledu dodali malce kasneje.
Krivci za to, da je sladoled postal prava kulinarična poslastica, pa so seveda Italijani, ki so ledeni sladici za bolj kremasto teksturo dodali jakovo mleko in sadne prelive. Z različnimi sladoledi in sorbeti so se v starih časih razvajali predvsem višji sloji na italijanskih in francoskih kraljevih dvorih. Sladoled je do danes doživel še kar nekaj sprememb. Zdi se, da se v današnjih časih vračamo k začetkom nastanka slastne sladice, saj vedno bolj osveščeni vedno raje posegamo po naravnih in zdravih sestavinah.
Preverimo recepte za vegansko ledeno poslastico, bolj zdrave čokoladne sanje in presno čokoladno poslastico.
Zanimiva dejstva o sladoledu
- Sladoled je lahko, če ga pripravimo sami, pravzaprav popoln obrok, saj v svoji mamljivi kremasti teksturi skriva pravo zakladnico vitaminov, mineralov in antioksidantov. Pripravljenega iz svežega sadja bi lahko uvrstili celo na seznam zdrave prehrane, saj s slastnim zalogajem dobimo zlata vredne vitamine A, D, E in K.
- Za največje ljubitelje sladoleda veljajo prebivalci Nove Zelandije in Američani, saj v letu dni zaužijejo povprečno od 22,5 do 26,3 litra na prebivalca. V primerjavi z drugimi državami Slovenci nismo ravno visoko na lestvici, saj naj bi povprečen Slovenec v letu dni pojedel približno štiri litre sladoleda. Kljub temu pa je sladoled tudi pri nas ena najbolj priljubljenih sladic.
- Mlečni sladoled vsebuje trikrat več mlečnih beljakovin kot mleko, kalcij, fosfor, vitamine A, D, E, K in B2 ter minerale. Velja za bogat vir energije, saj poleg beljakovin vsebuje mlečne maščobe in ogljikove hidrate.
- Kalcij, ki ga dobimo iz sladoleda, je eden najpomembnejših mineralov v človeškem telesu. Predvsem je pomemben za rast kosti in zob, za delovanje imunskega sistema, strjevanje krvi, pravilno delovanje številnih encimov in številnih drugih telesnih funkcij.
- Nezdravi dodatki, ki jih uporabljajo pri večini ponudnikov sladoleda, ledeni priboljšek zrinejo z lestvice zdrave prehrane, saj le redkokje srečamo prodajalca, ki sladoled pripravi iz svežega sadja in se izogne dodajanju praškov, koncentratov in ojačevalcev okusa.
- Prodajalci nam ponekod že ponujajo sladolede tudi na vodni osnovi, brez jajc in glutena ter celo iz riževega in sojinega mleka. Tako bolnikom s celiakijo in osebam, ki so alergične na gluten, jajca, laktozo in mleko omogočajo, da si tudi oni privoščijo slastno kepico ali dve.
Ker pa ponudba zdravih sladoledov ni prav pestra, si sladoled brez nezdravih umetnih dodatkov in sladil enostavno izdelajmo sami. Poglejmo si nekaj enostavnih receptov, ki nas bodo popeljali na pot ledene fantazije.
