Najbolj natančen zemljevid vesolja ne boste dobili na bencinski črpalki ali v turističnem biroju, pa tudi na armaturni plošči v avtomobilu ga ne boste mogli razgrniti. A zaslon bo dovolj velik, da si boste lahko ogledali rezultat študije za znanstveno revijo Nature, kjer so znanstveniki med mapiranjem nam bližnjih galaksij odkrili, da je Rimska cesta del ogromne nebesne strukture iz 100 tisoč galaksij, imenovane Laniakea ali ''neizmerna nebesa''.
Najbolj natančen zemljevid vesolja bo še posebej prav prišel v prihodnosti, ko bomo po vesolju potovali s svetlobno hitrostjo in bo izlet v galaksijo kot danes izlet čez lužo. Tako boste morali na razglednico poleg običajnih podatkov, tam pod državo, poleg planeta in galaksije navesti tudi nebesno strukturo Laniakea. Po zadnjih raziskavah je ta precej, precej večja, kot so astronomi mislili sprva. Obsega namreč prek 100 tisoč galaksij in se razteza na 550 milijonih svetlobnih let, izgleda pa takole (Rimska cesta je pikica na desni):
Takšno razsežnost si je težko že samo predstavljati, kaj šele izrisati. Sploh, ker vesolje niso zgolj naključno razmetani planeti in ostala nebesna telesa, ampak prepredena galaktična mreža, ki po videzu spominja na nevronsko sliko možganov, le da gre tu za hierarhično urejene strukture (od stopnje atoma dalje), ki jih povezuje temna snov. In sploh, ker ima vsaka galaksija, ki je zgornji sliki le zrno, še miljarde svojih zvezd.
PREBERITE ŠE: Astrofizika za telebane
Vesoljski kartografi so imeli zato res polne roke dela. In če vemo, da dobro ne poznamo niti naše bližnje vesoljske okolice in da je Laniakea le ena izmed nebesnih struktur, potem je dosežek vreden največjega spoštovanja.
Galaksije okoli nas imajo značilen vzorec premikanja:
Veliko galaksij v Laniakeaji se giblje proti oddaljenemu objektu, ki mu pravimo ‘Great Attractor”, nekakšna gravitacijska anomalija.
Laniakea meji na podobno strukturo imenovano Perzej-Ribe (Perseus-Pisces)
Še bolj detajlna, a poljudna razlaga:
Več informacij:
www.nature.com
