Kroatien - malerisk selv om efteråret

Labin in Rabac

Nekoč, davno tega, so Kelti Labin, slikovito mestece v jugovzhodni Istri, poimenovali Albuin – mesto na hribu, kjer se rojeva svetloba. Poseljen že dva tisoč let pred našim štetjem in poln mistike, je idealno izhodišče za spoznavanje dela Istre, ki svoje lepote razkriva le tistim, ki od največjega hrvaškega polotoka pričakujejo več kot le plaže in stojnice s cenenimi spominki. Od keltskih časov dalje nad Labinom bdi boginja Sentona, zaščitnica popotnikov in simbol zaščite, lepote in plodnosti, ki nudi sprostitev in okrepitev. Danes je Sentona znak lokalne kakovosti, ki zagotavlja užitek v ponudbi Labina in njegovih prebivalcev. Že prvo srečanje s srednjeveško arhitekturo na 320 metrov visokem hribu, s katerega se odpira pogled na plaže Rabca in v notranjost Istre, nas bo navdihnilo za nadaljnje raziskovanje. Vsi, ki želijo izvedeti več o zgodovini mesteca, morajo obiskati Labinski muzej, ki odkriva zgodbe znanih Labinčanov, razstava, posvečena rudarstvu, v palači Battiala-Lazzarini pa je eden od razlogov, da je Lonely Planet Labinski muzej uvrstil med 10 najbolj originalnih muzejev na Hrvaškem.

Nedaleč od Labina, na obali Kvarnerskega zaliva, leži letovišče Rabac, ki se je iz male ribiške vasice v devetnajstem stoletju začel razvijati v turistični center, v katerem je letoval celo avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. V jesenskih dneh Rabac ponuja čudovite sprehode po sprehajališču ob in nad najlepšimi istrskimi plažami – Prohaska, Prižnja in Girandella. Prekrasen pogled na Kvarnerski zaliv iz vasice Kosi pa je še dodaten razlog za aktivno preživljanje jesenskega oddiha v Rabcu. Med Rabcem in Labinom se lahko sprehodimo po sedmih poteh boginje Sentone, vsaka od njih pa nam razkriva drugačne čare prekrasne istrske pokrajine.

Konec maja se pobočja Skitače, najvišjega vrha Labinskega polotoka, odenejo v preprogo dišečega in zdravilnega žajblja. Domači pridelovalci aromatičnih rastlin OPG Klaudio Faraguna in OPG Ornelo Negri iz njegovih žametnih listov izdelujejo eterična olja, mila in dišeče sprostitvene kopeli. Eterično olje žajblja se priporoča za masažo utrujenih in bolečih mišic, njegova aroma pa bistri misli in se priporoča za premagovanje utrujenosti in depresije, najbolje seveda v kombinaciji z morskim zrakom. Welness center hotela Mimosa v zalivu Maslinica v Rabcu uporablja žajbelj za programe za sprostitev, imenovane “jaz boginja”. Utrujene noge in napete mišice se bodo sprostile med aromarefleksoterapijo, telo se bo prebudilo med pilingom in protistresno masažo in žalost bo izginila med drenažno masažo z žajbljem. Protistresne masaže z žajbljem in obrazne tretmaje z grozdjem ponujajo tudi welness centri hotelov Albona hotel & Residence in Hotel & Casa Valamar Sanfior.

Ob vsem sproščanju in aktivnostih v naravi pa ne smemo pozabiti na gastronomske užitke, ki jih ponuja Istra. V srednjeveškem centru Labina, ob mestni loži, restavracija Velo kafe ponuja torto Sentona z domačimi figami in skuto, jesen pa ponuja izvrstne jedi, kot so zeleni njoki iz kopriv v omaki iz buč, posuti s kostanji. Ob sprehajališču, ob mestnem obzidju, restavracija Kvarner poleg tipičnih domačih jedi iz Labina, kot so mineštre, bakalar in meso istrskega goveda boškarin, ponuja tudi enega najlepših pogledov na Kvarnerski zaliv. Jedilniki restavracij Nostromo v Rabcu, Tomažići v vasi z istim imenom, konobi Rogočana na poti proti Rabcu ali restavraciji Dorina v Plominu ponujajo specialitete, polne sezonske zelenjave, aromatičnih začimb, kozjega in ovčjega sira, istrskega pršuta, gob in broskve – zimskega zelja, ki ga domačini imenujejo kar kraljica zimskih jedi. Mineštre s kormoračem, sveže ribe z rožmarinom, lovorjem in žajbljem, boškarinov carpaccio in ostale jedi bodo lažje spolzele po grlu ob kozarcu vrhunskih vin. Dorijano Licul, ki vodi degustacije v svoji vinarni, nas bo seznanil z malvazijo, teranom in merlotom, ki so slavo istrskih vin ponesli v svet. Odlična vina znamke Calypsa Histria og Calypsa Nera vinarja Gorana Baćca sledijo tradiciji vinogradniške družine že 75 let. Vinogradi San Martino v naselju Sveti Martin v bližini Labina, ki so tudi največji na področju Labina, že od 19. stoletja skrbijo, da vinarstvo v Istri še ne bo zamrlo.

Kvarner in otoki

Najbolj poseljen hrvaški otok Krk in bližnji Rab sta med Slovenci zelo priljubljena in dobro poznana predvsem v poletnih mesecih, ko okupiramo njune plaže. Malo manj poznamo mesta na kvarnerski obali, na primer Crikvenico, še manj pa se nas napoti v dolino Vinodol. Letošnja jesen pa je kot nalašč, da bližnjo sosesko spoznamo iz kulturnega in gastronomskega vidika in da se naužijemo zdravilnega sredozemskega zraka med aktivnostmi, ki nam jih nudijo v teh krajih. Ostanki ilirskega obzidja na Krku, zgodnjekrščanske cerkve na Rabu in Krku, samostan na otočku Košljunu, najstarejši glagoljski zapis v hrvaškem jeziku na Bašćanski plošči, odkriti na otoku Krku, najožja uličica na svetu v vasici Vrbnik na Krku s samo 43 centimetri širine in številne osebnosti, ki so krojile hrvaško in svetovno zgodovino, povezane s Kvarnerskim zalivom in njegovimi otoki, pričajo o pomembnosti tega dela hrvaške obale.

Kulturno in umetniško tradicijo lahko raziskujemo zelo aktivno, saj je med kraji, pomembnimi za razvoj področja, urejenih veliko pešpoti, na primer Pot Frankopanov v Vinodolu, Pot glagoljašev na Krku, Premužićeva steza na Rabu ali Ljubezenska cestica v Crikvenici. Čudovit je tudi sprehod med razglednimi točkami v okolici Novega Vinodolskega in Vinodola, imenovanimi “oči Vinodola”. Kolesarjem je namenjena obilica kolesarskih stez, tisti bolj tekmovalni pa se lahko pomerijo na kolesarskem maratonu v Crikvenici ali kateri od organiziranih “biciklijad” v Malinski ali Punatu. Ljubitelji adrenalina lahko spoznavajo področje Vinodola iz ptičje perspektive, prijatelji morja na jadrnicah, v spremstvu vodnikov pa lahko spoznavamo tudi podzemne čare otoka Krka, tisti, ki so jim naštete aktivnosti premalo, pa si lahko srčni utrip dvigajo v adrenalinskem parku v Crikvenici. Poskrbljeno pa je tudi za vse, ki v naravi iščejo energijo in moč, saj se lahko sprehodijo po Lunini stezi v Baški na Krku, Nebeškem labirintu v zaledju Novega Vinodolskega in Sredozemskem labirintu ljubezni v Crikvenici.

Opojni vonj stoletnih borov in zdravilnih, aromatičnih sredozemskih rastlin ter čarobni ples zdravega gorskega, morskega in otoškega zraka sta popolna kombinacija za temeljito sproščanje in nabiranje nove energije. Thalassoterapija v Crikvenici ima dolgoletno tradicijo, Poliklinika Terme Selce pa je s svojimi programi športne medicine postala priljubljena med vrhunskimi športniki. Janica in Ivica Kostelić, Luka Modrić in vrsta slovenskih športnikov je svojo utrujenost in poškodbe zdravila v omenjenem centru.

Zdravilna pa ni le telesna aktivnost, ampak tudi hrana, ki jo vnašamo v telo, seveda le, če posegamo po zdravih živilih, ki jih je na Crikveniško-vinodolski rivijeri in otokih ogromno. Domače oljčno olje, ekološki med, sir, pršut, odlične sveže ribe in morske specialitete so le del ponudbe, v kateri lahko uživamo v restavracijah in konobah ali na kulinaričnih prireditvah, kot sta Dnevi lignjev na Rivijeri Crikvenica in Dnevi oliv v Punatu. Od 1. do 4. oktobra bo Rab gostil prireditev “Eko šetimana – Kanata 2014”, ki bo odlična priložnost za uživanje v tipičnih rabskih proizvodih, pospremljeno s kulturnimi prireditvami. Cesta modre ribe v Crikvenici nam bo odkrila bogastvo tega tradicionalnega živila in njegov vpliv na ljudi in kulturo. Skoraj vsaka vas ima posebno jed, od šurlic (vrsta testenine) z golažem s Krka, prek pogačic z zdravilnim zelenjem iz Vinodola, znamenite rabske torte z mandlji ali crikveniške torte Frankopan, potovanje po Kvarnerju gre tudi skozi želodec, prav tako kot ljubezen. Seveda ne sme manjkati niti žlahtna kapljica. Belo vino žlahtina iz vasice Vrbnik na otoku Krku žlahtnost nosi že v imenu. Posebna vinska znamenitost pa je peneče vino Valomet, narejen izključno iz avtohtone vrbniške žlahtine, ki zori na dnu morja, kar je trenutno edinstvena metoda proizvodnje penečega vina na svetu.

Biograd

Ko je zaključeval stvaritev sveta, je Stvarnik opazil, da v rokah drži še kup lepot, ki jih je namenil položiti v ljudsko zibko. Očaran nad modrino morja, ki ga je maloprej namestil v objem Evrope, je vse ostale lepote spustil na sredino Jadrana. To je legenda o prelepem področju, ki mu že stoletja dominira Biograd – eno od mest, kjer so v zgodnjem srednjem veku kronali hrvaške kralje. Danes je Biograd sodobno letovišče, obkroženo z marinami in obalo, ki ponuja nepozaben pogled na eno najbolj slikovitih morskih ožin, Pašmanski kanal, in otočke, razsute po njem. Septembra kraljevi Biograd gosti finale Jadranskih poletnih iger, v katerem se številne ekipe iz različnih mest merijo v tradicionalnih disciplinah in skrbijo za obilico zabave in smeha. Med poletjem turneja obišče več kot 30 mest po jadranski obali, veliki finale z več kot 1.500 udeleženci pa se odvija v Biogradu.

Prireditev “Mamini običaji” (Materine užance) je posvečena ohranjanju lokalne tradicije in etno dediščine mesta Pakoštane. Prireditev sicer poteka julija, a prikaz življenja pakoštanske ženske, ki ponuja številne kulinarične specialitete, lahko okusimo tudi v številnih lokalnih gastronomskih prireditvah in seveda v restavracijah. Manjša mesta septembra prirejajo zanimiva srečanja, Sv. Filip i Jakov na primer organizira Srečanje malih glagoljašev in triatlon “Otok ljubezni”. Ljubitelji jadranja bodo z navdušenjem spremljali tudi jadralno regato Offshore Challenge 2014 Biograd – Dubrovnik ̶ Biograd, ki bo potekala med 4. in 10. oktobrom.
Če še vedno niste prepričani, ali se odpraviti na pot proti jugu, naj omenimo, da prav v Pašmanskem kanalu leži eden od največkrat fotografiranih otočkov na Hrvaškem in brez dvoma eden najbolj romantičnih krajev na planetu – otoček Galešnjak v obliki srca, na katerega zaljubljenci prihajajo opazovat romantičen sončni zahod. Si lahko za jesen želimo še več?