Ved du, hvilke dele af kroppen vi ikke har brug for længere? I løbet af evolutionens fase, som tælles i millioner af år, gennemgik vores krop radikale ændringer. Mens man tilpassede sig tidens udfordringer, udviklede nogle ting sig, nogle "forsvandt", og så er der dele af kroppen og evner, der blev tilbage, men i dag laver de kun en "crowd" og et "show". Mød syv kropsdele, der engang spillede en vigtig rolle for den menneskelige art, men evolutionen satte dem på bænken, hvor de stadig varmer bænken i stedet for at blive "solgt". Mandlig brystvorte? Hvorfor har mænd brug for hende??? Visdomstand eller blindtarm?
Veste kateri so deli telesa, ki jih ne potrebujemo več? Skozi zgodovino so se naša telesa spreminjala, dodaja ”funkcije”, nagrajevala obstoječe organe, nekatere prežvečila in izpljunila, potem pa so tu še tisti deli telesa, ki se danes zgolj ”šlepajo” in nimajo več prave funkcije.
LÆS MERE: Si to, kar ješ! Kako sladkor zastruplja naše telo?
Na našem telesu danes naštejemo sedem neuporabnih delov telesa, ki smo jih podedovali, a nam prav nič ne koristijo.
Deli telesa, ki jih ne potrebujemo več:
Moške bradavice
V prvih 28 dneh se tako moški kot ženski zarodki razvijajo po istem kopitu. Pri zarodkih s kromosomom Y se nato pojavi testosteron, ki povzroči nastanek moških spolnih organov. Že pred tem se razvijajo mlečne žleze, posledica katerih so bradavice, ki kljub vplivu testosteron ne izginejo.
Kurja polt
Pod dlačicami se nahaja mišica, ki dlako dviguje in spušča. Ježenje kože je nekoč služilo ohranjanju toplote, ob srečanju s sovražnikom pa smo s tem izpadli večji in bolj strašljivi. Ob tem je treba še dodati, da so bili nekoč ljudje precej bolj poraščeni. Tudi danes se dlake naježijo, a so krajše, tanjše in bolj redke, zato te vlogi kurja polt ne služi več.
Trtica/repna kost
Ljudje repa ne potrebujem, ker smo že zaradi naše konstitucije telesa sposobni loviti ravnotežje. Imamo le njegov zametek in sicer v obliki združenih hrbteničnih vretenc, znanih kot trtica.
Refleksni oprijem
Kaj se zgodi, ko dojenčku položiš prst v roko? Močno ga stisne. To stori nezavedno. Gre namreč za refleks oprijemanja. Ima ga veliko opic, da se mladiči čvrsto oprimejo mamine dlake. Pri ljudeh pa je danes to samo prikupno dejanje, kaj več od tega pa žal ne.
Modrostni zob
Človeška čeljust je bila nekoč precej večja, zato imamo danes ljudje z modrostnimi zobi toliko težav, saj v ustni votlini zanje preprosto ni več prostora. Čeljust se je skozi čas zmanjšala, saj nismo več primorani jesti trde in surove hrane, ki je terjala veliko žvečenja. Še en plus štirih dodatnih zob. Ker skrb za zobe nekoč ni bila na današnjem nivoju, so ti izpadali prej in je bil vsak dodaten zlata vreden.
Miganje z ušesi
Znate migati z ušesi? Bravo. Ampak od tega, razen tega, da s tem navdušite kakšnega malčka, nimate kaj prida koristi. Mišice, ki omogočajo premikanje ušes so pri človeku namreč same sebi namen, živali pa jih pridom izkoriščajo za lovljenje zvokov zaradi česar imajo boljši sluh.
Tretja veka (Plica semilunaris)
V notranjem kotičku ima človeško oko majhno kožico, ki nam, za razliko od tiste pri npr. pticah, psih in drugih sesalcev, prav nič ne koristi. Nekoč naj bi oči varovala pred vlago in zrakom.
