Conosci quella sensazione quando certa musica ti fa accapponare la pelle. Quando le canzoni giuste sono nella nostra "playlist", il nostro corpo dà una festa fisiologica. Il nostro battito cardiaco accelera, le nostre pupille si dilatano, la nostra temperatura corporea aumenta, il sangue viene deviato alle nostre gambe e il nostro cervelletto diventa più attivo. Il cervello è inondato di dopamina e la nostra pelle pizzica. Perché ci sta succedendo questo? Qual è il motivo per cui ci viene la pelle d'oca quando ascoltiamo certe canzoni?
Približno 50 odstotkov ljudi ob poslušanju glasbe oblije mrzlica. Raziskave kažejo, da je to zato, ker glasba stimulira starodavno pot do centra za nagrade v možganih in s tem spodbudi dopamina, da preplavi striatum – del sprednjih možganov, ki ga aktivirajo zasvojenost, nagrajevanje in motivacija. Glasba očitno vpliva na možgane enako kot seks, igre na srečo in krompirjev čips.
Nenavadno je, da lahko te ravni dopamina svoj vrhunec dosežejo nekaj sekund pred tem posebnim trenutkom v skladbi. To je zato, ker so naši možgani dober poslušalec – ves čas napovedujejo, kaj bo naslednji korak (evolucijsko gledano gre za priročno navado, ki omogoča dobre napovedi in odločitve, ki so nujne za preživetje).
Ampak glasba je zapletena. Lahko je nepredvidljiva, draži naše možgane in postavlja dopamin pod vprašaj. In tukaj nastopi ježenje kože. Ko namreč slišimo že dolgo pričakovani akord, striatum zavzdihne z zadovoljstvom, prepojenim z dopaminom, in bum – tukaj je naježena koža, oblije nas mrzlica. Čim boljši je uvod v ta akord, tem bolj se nam naježi koža.
PER SAPERNE DI PIÙ: Najboljša “feel good” pesem vseh časov
Koža se nam lahko tako naježi ob kateremkoli žanru – naj bo to Mozart, Madonna, tango ali tehno – tisto, kar šteje, je struktura skladbe. Koža se nam namreč najpogosteje naježi takrat, kadar se zgodi kaj nepričakovanega: lahko vstopi novo glasbilo, lahko se spremeni oblika skladbe, lahko se spremeni glasnost. Vse je v elementu presenečenja.
