Test: Mini Cooper S: l'iniezione dell'ormone della crescita funziona bene per lui

Čeprav novi mini na prvi pogled izgleda dokaj podobno predhodnemu, pa natančnejši pogled razkrije, da se je praktično v vse smeri kar občutno potegnil, čeprav je še vedno med manjšimi predstavniki B-segmenta. Večje in položnejše so tudi prednje luči, zadnje so prav tako dobile injekcijo rastnega hormona, boki so višji, stekla pa manjša.

O različici še vedno zgovorno pričajo številne črke S na karoseriji, odprtina za zajem zraka in prej omenjeni odprtini spodaj, na boku je razlik manj, na zadku pa se na stičišču strehe in zadnjega stekla “bohoti” večji spojler, na spodnjem delu pa športni odbijač z dvojno izpušno cevjo. “Pompa” je s tem ravno dovolj, kljub vsemu pa ne prinaša presežkov. Nekaj pač more biti rezervirano za različico JCW, ki še pride.

Še bolj kot zunanja podoba se zdi da je pridobila notranjost. Ta deluje večja in bolj zračna, kar so oblikovalci dosegli z bolj naprej postavljenim vetrobranskim steklom, kot celota pa je prostora več kot prej. V prvi vrsti se sedi že skoraj razkošno, čeprav je vstopanje še vedno oteženo, v drugi vrsti prostora sicer ni na pretek, je pa življenje tam sedaj bolj vzdržno tudi na daljših poteh. enako “Mini” je ostal prtljažnik, ki z 211 osnovnimi litri ne zmore dvigniti utripa družinsko naravnanim. Je pa dobil uporabno dvojno dno, ki skrije malenkosti.

Velik napredek je bil narejen pri izgledu sredinske konzole, ki v osnovi sicer deluje podobno, je pa dobila veliko modernih podrobnosti, kakršna je recimo skala okoli velikega merilnika, ki služi kot indikator kako varčno vozi voznik, na podaljšku sredinske konzole pa so tudi tastature vmesnika sorodnega iDrivu iz BMWjev. Všečna pa je tudi tipka za zagon vozila, ki je spodaj na sredini, obarvanost v rdečo barvo pa dviguje utrip uporabnika. Ergonomija je tako še vedno dokaj samosvoja, a se vsega hitro navadiš, s tega stališča nas je zmotila le odmaknjenost varnostnih pasov, ki ne premorejo podajalcev, zaradi sredinskega naslona na roke, pa je včasih nekoliko težje tudi zapenjanje.

PER SAPERNE DI PIÙ: L'autunno porta la BMW Mini in versione a cinque porte

Glede opreme je to še vedno klasični Mini, kar pomeni, da v osnovi dobite vse najnujnejše in nekaj dodatkov, za vse večje apetite pa je treba pogledati na seznam doplačil, ki je primerno dolg in tudi dokaj drag. Testnik je tako imel skoraj za 12 tisočakov dodatkov, s čimer je bila oprema skoraj popolna, kljub temu pa je na seznamu ostalo še marsikaj, na primer usnje.

Vedi anche

Automobili

Icon 4×4 presenta la Jeep Cherokee del 1975: onorando la tradizione con la tecnologia moderna

Po novem pa ima cooper S tudi večje “srce”. 2.0-litrski turbo bencinar je namreč zamenjal 1,6-litrskega, kljub dodatni prostornini, pa je ta bolj ekonomičen od predhodnega. Nekoliko je pridobil tudi na moči, temu primerno boljše so tudi zmogljivosti, saj je vozilo kljub rasti nekoliko lažje. Avto lepo potegne v vseh režimih delovanja, saj je turbo luknja sedaj manj občutna, pospeški pa so bolj zvezni, manj pa je tudi pojava trganja volana iz rok. Vse se dogaja zelo zvezno, tako da voznik niti nima občutka da do stotice pospeši v vsega 6,8 secondi, merilnik hitrosti pa se ustavi pri 235 km/h.

Vse to pa spremljajo tudi izredno vozne lastnosti, kjer pride do izraza izredno dobra voza mehanika vozila, čeprav je vzmetenje na slabši podlagi trdo. Najbolje se mini seveda počuti v ovinki, kjer pride do izraza tudi naveza motor, menjalnik in volanski obroč, ki odlično (so)delujejo. Minija pa je obenem zelo enostavno voziti. Ima pa novi mini zaradi prilagoldjive vozne dinamike zelo različne nravi, kjer sta sport in normal značilni za tega hot hatcha, način green pa vse podredi ekonomičnosti. V slednjem je tako cooper S tudi nepričakovano varčen športnik, saj lahko uporabnik pričakuje porabo okoli 7,5-litrov, z večanjem dinamike pa poraba prav tako ne narašča tako hitro kot prej. Desetica je tako veliko “težje” dosegljiva kot pri predhodniku.

Zagotovo pa vas zanima, koliko vse to po novem stane. No osnovna cena različice cooper S znaša 24.500 evrov, testnikova pa je se je ustavila slabih 12 tisočakov višje pri 36.181 evrih, kar pa je ne glede na vse kar veliko.

Nos vozila je dobil novo podobo luči, ki so bolj porschejevske, zelo trendovske in všečne so tudi značilne LED diode, ki so tudi najbolj očiten razpoznavni znak četrte generacije modela.

Voznikov delovni prostor je značilen za to znamko, kljub temu pa je toliko novega, da deluje sveže in moderno. Všeč nam je iluminirano stikalo za vžig, nova so tudi stikala klimatske naprave, materiali in izdelava pa kakovostna.

Ogromen sredinski merilnik je ostal, a izgubil merilnik hitrosti, ki je zahteval, da je voznik odvrnil pogled s cestišča. Pridobil pa je tudi na fukcionalnosti in izgledu.