Seveda, sloni niso ljudje. Vendar se nam približajo na veliko načinov. In žalostno je, da je v letu 2013 bilo ubitih kar 35 tisoč, vse zavoljo dragocene slonovine. Nekateri okoljevarstveniki opozarjajo, da bo večina slonov do leta 2020 izumrla, zato je čas, da s takšnim brezbrižnim ravnanjem prenehamo. Naša zgodovina je prepletena s sloni in o njihovem intelektu se znova in znova naučimo kaj novega. Številne študije kažejo, da je to prijazno, samozavestno in zelo zvesto bitje. Pa le niso tako drugačni, kajne?
1. Sloni imajo občutek lastnega jaza in zavedanja, kot šimpanzi, delfini in ljudje.
Leta 2006 so raziskovalci iz Emory University postavili ogledalo v prostoru, kjer so se nahajale 3 azijske slonice. Vsaka izmed njih se je ogledala dotaknila, da bi ugotovila ali je to drug slon, raziskale so mesto za ogledalom in si ogledovale sebe ter odsev v ogledalu, da bi se tako prepričale, kaj pravzaprav vidijo. Ena izmed njih, po imenu Happy, je med drugim ugotovila, da ima na čelu narisan bel X, ki je bil viden le v ogledalu. Razlog, zakaj ji je uspelo je po mnenju strokovnjakov sposobnost prepoznavanja sebe, kot posameznika in ne le kot del črede. Med drugim so raziskovalci opozorili, da le polovica šimpanzov opravi test.
2. Sloni so sočutni.
Občutek lastnega jaza in zavedanja pri slonih je najbrž posledica družbenih in nesebičnih navad slonov. Dokazi kažejo, da je medsebojna pomoč reden del življenja v čredi slonov.
Raziskovalci so v parku na Tajskem preučevali 26 slonov v šestih skupinah, da bi potrdili, da se sloni med seboj tolažijo. Seveda jih niso namerno razburjali, temveč so počakali, da se priložnost predstavi sama (npr. kot je rožljanje klopotače v travi ali pa zvok psa v bližini). Ugotovili so, da se sloni oglašajo s pojočim glasom in tiste bolj nesrečne v čredi prijazno objamejo. Takšno obnašanje je bilo do sedaj videno le pri opicah, volkovih in nekaterih vrstah ptic.
Nekatere anekdote kažejo, da se njihovo sočutje širi tudi izven črede. Slon v Indiji, usposobljen za pomoč pri težkih delih z lesom, naj bi enkrat zavrnil delo, dokler niso z mesta umaknili v luknjo ujetega psa.
3. Sloni razumejo timsko delo.
Leta 2011 so na Tajskem izvedli eksperiment, kjer sta sva slona lahko dosegla hrano le na tak način, da je vsak potegnil svoj konec vrvi. Če ga je vlekel le eden, hrane nista dobila. Ne samo, da sta slona razumela sistem z vrvjo, ampak sta ugotovila, da bosta prišla do hrane tako, če bosta pomagala drug drugemu. Eden, posebej pameten slon, pa je izigral sistem. Namesto, da bi vlekel svoj konec vrvi, je preprosto stal na njem in tako partnerja prisili, da je opravil vso delo z vleko.
4. Sloni žalujejo za svojimi ljubljenimi.
Že dolgo je znano, da sloni žalujejo – zmožni so celo jokati. Umrli sloni so pokopani pod prahom, vejevjem in listjem in mama umrlega slona ostane ob truplu več dni. V enem eksperimentu so raziskovalci Univerze v Sussexu ugotovili, kako močan interes imajo sloni za svoje umrle, namreč raje raziskujejo lobanjo umrlega slona kot kos lesa ali lobanjo nosoroga. Ko gredo člani črede mimo mrtvega slona, se tiho dotikajo kosti, morda iz spoštovanja. In ko izgubijo člana črede, postanejo vidno in slišno v stiski. Tudi druge črede slonov obiščejo truplo.
Čeprav naj bi sloni izrazili manjši interes za trupla drugih živali, ena anektoda kaže drugače. Leta 2004 je afriški slon v Keniji poteptal mamico in otroka do smrti. Preden je zapustil prizorišče, pa je pokril trupla z listi in vejicami.
5. Sloni gojijo dosmrtne družinske vezi.
Za razliko od človeške družbev preteklosti, so sloni matriarhalna družba, kjer ena samica predseduje čredi drugih samic in mladičev. Odrasli samci medtem pohajkuje bodisi sami, bodisi v čredi z ostalimi samci. Najmočnejši odnos je med materjo in mladičem – zlasti matere in mlade slonice ostanejo skupaj vso življenje, dokler mati ne premine. In to ni nič nenavadnega, saj se matriarhat prenese na najbližjo sorodnico umrle slonice.
6. Sloni so pametnejši, kot si mislimo.
Raziskave so v zadnjem desetletju pokazale, da so sloni resni tekmeci za naziv najpametnejših v živalskem kraljestvu, predvsem pri sposobnostih uporabe orodij. Slone se opazovali tako v ujetništvu kot v divjini. V eni izmed študij se je izkazalo, kako pronicljiva je lahko ta vrsta. Po tem, ko so obesili okusno melono v ogrado 7-letnega Kandule izven njegovega dosega, so opazili, da potiska kocko vedno bližje k priboljšku. Kandula je stopil nanjo in si postregel. Poglavitno pri tem podvigu je gotovo dejstvo, da je Kandula to storil brez poskusov in napak ter s tem demonstriral, da razume vzrok in posledico reševanja problemov. Oglejte si ga tukaj.
7. Nekateri sloni so… geji.
Opazili so vezi med samci v naravi – homoseksualna in erotične igre so pogoste zlasti pri mladih samcih.
Prav tako so to opazili v živalskem vrtu na Poljskem, kar je razjezilo lokalnega politika (“Želeli smo čredo, vendar ker Ninio preferira moške prijatelje pred ženskimi, kako bomo zagotovili potomce?”) Za razliko od ljudi sloni bolje sprejemajo osebne želje drugih.
8. Sloni so radovedna in ustvarjalna bitja.
Pripravite se da vas očara sicer ne popolnoma harmonični klavirski nastop slona z imenom Peter in njegovega človeškega prijatelja.
