Se ob sedenju na tleh v "turškem položaju" počutite udobno? Vam ta drža daje občutek sproščenosti in naravnosti? A ste se kdaj vprašali, kako nanjo dolgoročno vpliva na vaše telo?
Sedenje v “turškem položaju” pogosto povezujemo z umirjenostjo, meditacijo ali otroško igro. Ta način sedenja se mnogim zdi nekaj povsem naravnega – celo bolj domačnega kot sedenje na stolu.
Vendar se ob dolgotrajnem vztrajanju v tem položaju postavlja vprašanje, ali telo resnično podpira takšno držo ali pa gre za navidezno udobje, ki ga pozneje plačamo z bolečinami ali zmanjšano gibljivostjo.
Sedenje v “turškem položaju” – Na videz nedolžen položaj
Ko sedimo v “turškem položaju” se pogosto ne zavedamo, da telo morda že takrat kompenzira nepravilno obremenitev. Kolki niso v povsem simetričnem položaju, hrbtenica se pogosto ukrivi, mišice pa se različno napenjajo. Zlasti kadar v tem položaju ostanemo dalj časa, se začnejo pojavljati neprijetnosti – od mravljinčenja v nogah, napetosti v križu do občutka otrdelosti pri vstajanju.
Ta drža postaja posebej problematična, kadar jo uporabljamo med delom od doma, pri čemer se premalo gibamo. Telo je ustvarjeno za gibanje, ne za dolgotrajno mirovanje v neenakomerni legi.
Hrbtenica ni prilagojena takšnim obremenitvam
Čeprav se komu zdi, da je sedenje na tleh bolj naravno, hrbtenica pogosto pri tem izgubi svojo naravno obliko. Ledveni del postane preobremenjen, ramena se sključijo naprej, glava pa nezavedno potone proti prsnemu košu. Tak položaj obremenjuje mišice, vezi in medvretenčne ploščice, kar lahko sčasoma privede do kroničnih bolečin v križu.
Kaj pa kolki in kolena?
Ko so noge dolgo prekrižane, se kolenski sklepi nahajajo v nenaravnem, pogosto napetem položaju. Če je medenica prenizko ali so mišice na notranji strani stegen zategnjene, se kolki težko sprostijo. To povzroča dodatno napetost v sklepih in mišicah. Z leti lahko pride do zmanjšane gibljivosti, občutka utesnjenosti v bokih ali celo vnetij zaradi preobremenitve.
Kako potem sedeti?
Če se odločimo za sedenje na tleh, je pomembno, da podpremo medenico z blazino ali nizkim stolom. S tem dosežemo, da kolena padejo nekoliko nižje od bokov, kar zmanjša pritisk na sklepe. Pomembno je tudi, da pogosto menjamo položaj nog, se večkrat pretegnemo ali vstanemo. S tem preprečimo zastajanje krvi, otrplost in znižamo tveganje za poškodbe.
Za delo, branje ali daljše aktivnosti je priporočljivo uporabljati ergonomsko prilagojen stol, ki podpira ledveni del hrbta, stopala pa naj bodo trdno na tleh. Sedenje ni le pasivno dejanje – način, kako sedimo, dolgoročno vpliva na kakovost našega gibanja in počutja.
Poslušajmo svoje telo
Če se po dolgotrajnem sedenju pojavljajo znaki, kot so otrplost v nogah, bolečine v spodnjem delu hrbta ali občutek napetosti v bokih, nam telo jasno sporoča, da potrebuje spremembo.
Sedenje s prekrižanimi nogami ni samo po sebi škodljivo
Lahko je prijetno, celo terapevtsko, če ga izvajamo zmerno in z zavedanjem telesa. Ključ do zdravja ni v izogibanju določenim položajem, temveč v raznolikosti, gibanju in zmožnosti poslušati svoje telo. Če bomo znali prepoznati njegove potrebe, bomo tudi pri sedenju našli pravo ravnovesje.
