Na odru je eterična. Natančna. Zbrana. V predstavi Doktor Živago v SNG Drama gledalce znova prepriča s svojo prezenco, ki presega gib. A ko stopi z odra, Ana Klašnja ni le balerina. Je mama. Je partnerka. Je ženska, ki tako kot mnoge druge vsak dan usklajuje svetove, ki si včasih stojijo nasproti.
Navzven je videti, da obvlada ravnotežje. A v resnici, kot pravi sama, ravnotežje ni stanje, temveč proces, v katerem se je morala naučiti nečesa zelo pomembnega: poslušati svoje telo. Tudi takrat, ko ji ni bilo všeč, kaj ji sporoča.
Mesec marec nas vsako leto opomni na moč žensk. A prava moč se pogosto skriva prav v priznanju, da nismo vedno močne.
»Oba dneva imam izredno rada,« pove o 8. marcu in materinskem dnevu. »Ne toliko kot praznika v klasičnem smislu, temveč kot trenutek, ko se zavem, koliko različnih vlog nosimo ženske. Takrat se ozrem na ženske v svojem življenju. Na tiste, ki so mi blizu. Na tiste, ki jih občudujem. In na tiste, katerim bi si nekoč želela biti podobna.«
Njene besede niso deklarativne. So tihe in premišljene. Takšne, kot je njena drža na odru.
Med reflektorji in tišino doma
Biti ženska danes pomeni znati loviti ravnotežje. Pri Ani to pomeni krmariti iz discipline baletne dvorane v nežnost materinstva. Iz profesionalne odgovornosti v intimo doma. In prav v tem prehajanju se začnejo razpoke. »Največji izziv je bila razpetost med željo po profesionalni odličnosti in prisotnosti doma,« prizna. »Želela sem biti stoodstotna povsod. A telo hitro pokaže, ko ga preveč razdeliš. Utrujenost. Napetosti. Hormonska nihanja. Čustveno pa občutek, da nikoli nisi dovolj.«
Ko telo začne govoriti
Telo balerine je instrument. Natančno uglašen. A tudi najbolj izurjeno telo ima svoje meje. In ko jih presežemo, se odzove. Pri Ani se je vse skupaj začelo izražati tudi na zdravju »tam spodaj«. Pogostejša vnetja, občutljivost, nelagodje, ki ga je težko ignorirati, še posebej, ko si vsak dan izpostavljen odru, reflektorjem in kostumom. O tem se redko govori. Še posebej javno. A prav tišina je pogosto največji problem. »Intimno zdravje je del splošnega zdravja,« pove odločno. »Nič manj pomemben kot katerikoli drug del telesa. A ker je povezano z intimo, ga še vedno spremlja nekakšen sram. In ravno zato je odprt pogovor tako pomemben.«
Intimno zdravje ni tabu
V obdobju, ko so se težave ponavljale, je začela raziskovati, kaj uporablja. Kakšne materiale nosi ob koži. Kako nežni so izdelki, ki pridejo v stik z najbolj občutljivimi deli telesa. In takrat je spoznala linijo Natura Femina. »Danes nanjo pravzaprav prisegam,« pove brez oklevanja. »Nudi mi vse, kar potrebujem. Zračnost. Nego. Nežnost. In pomoč, ko je to potrebno.« Pove tudi kolikokrat se je že znašla v situaciji, ko nič ni pomagalo: »Kot mačka okrog vrele kaše sem se smukala po lekarnah in specializiranih trgovinah, vaginalete ene, kreme druge, povsod obljube, da bo bolje. Seveda ni bilo.«
Bombažni vložki in tamponi brez nepotrebnih dodatkov so ji prinesli občutek, da koža končno diha. Da telo ni več v obrambnem položaju. Izdelki za intimno nego z nežnimi formulami pa so ji pomagali vzpostaviti ravnovesje, ki ga stres in tempo življenja hitro porušita.
»Danes imam res urejene temelje intimnega zdravja,« pove. »Izbiram bombažne vložke in tampone brez nepotrebnih dodatkov, ob tem pa posegam tudi po tamponih s probiotiki ter nežni intimni peni in kremi, ki pomagata ohranjati naravno ravnovesje.« Poudari, da ji je prav ta celosten pristop, od zračnih materialov do podpore mikroflori, prinesel občutek varnosti in dolgoročnega miru.
Gre za preprosto resnico, ki jo pogosto spregledamo. Intimna sluznica je izjemno občutljiva. Ne potrebuje agresivnih sestavin: potrebuje spoštovanje. »Ranljivost ni šibkost,« nadaljuje. »Ko si dovolimo reči ‘utrujena sem’, se približamo drugim ženskam, ki bijejo podobne bitke. Ko si dovolimo govoriti o vnetjih ali hormonskih spremembah, razbijamo tabu, ki nas je predolgo držal tiho.«
Kot javna osebnost se zaveda, da ima njen glas težo. A govori preprosto, človeško, brez moraliziranja. »S pogovori v družini, v šolah, v medijih lahko ustvarimo bolj varen prostor. Ko o teh temah govorimo mirno in brez dramatike, postanejo del vsakdana. In ne več nekaj, o čemer šepetamo.« Ob tem ne romantizira ženskosti, ne zanika utrujenosti, ne skriva dvomov. »Naučila sem se poslušati svoje telo,« pove. »Včasih to pomeni akcijo. Drugič počitek. Vedno pa pomeni spoštovanje mojega počutja in iskren pogovor s partnerjem o tem, kako se počutim.«
Moj cilj ni več popolnost
Materinstvo pa ji je dalo še eno pomembno lekcijo: »Materinstvo je najlepša in najtežja stvar. Naučilo me je brezpogojne ljubezni. In hkrati spoznanja, da nikoli ne morem narediti vsega prav. A če vzgajaš z ljubeznijo in zaupanjem, ne more biti narobe.«
Na koncu se pogovor vrne tja, kjer se je začel in Ana jasno povzame: »Ni vam treba biti najboljše za vse. Dovolj je, da ste zveste sebi. Da vse počnete zato, ker si same tako želite in veste, da je prav.«
Naročnik oglasa: Tosama
