Zakaj včasih, kljub dobrim namenom, nekatere besede povzročijo več škode kot koristi? Se vam je že zgodilo, da ste želeli izraziti svoje misli, a so bile napačno razumljene? Nekateri stavki lahko uničijo odnose, ne da bi se tega sploh zavedali.
Besede so orodje, s katerim izražamo svoja čustva, misli in želje. Toda včasih, bodisi zaradi napačne izbire besed bodisi zaradi trenutka čustvenega vznemirjenja, izrečemo stavke, ki lahko drugega prizadenejo bolj, kot smo sprva mislili.
Te besede, stavki ne samo, da ranijo, ampak lahko popolnoma porušijo temelje odnosa.
Čeprav so naši nameni pogosto dobronamerni, se moramo zavedati, da napačno izrečene besede puščajo globoke posledice. Psihologi že dolgo opozarjajo, da je v vsakem odnosu ključna komunikacija – a ta mora biti obzirna, iskrena in spoštljiva.
Zato je pomembno, da se izogibamo določenim frazam, ki v nasprotju z našimi pričakovanji ne prinašajo rešitve, temveč ustvarjajo občutek zapuščenosti, osamljenosti in nerazumevanja pri naših bližnjih.
Poglejmo, nekaj takšnih besed oz. stavkov.
“To si samo domišljaš.”
Tovrstni stavek lahko popolnoma zanika občutke druge osebe. Kadar nekomu rečemo, da si nekaj “samo domišlja”, s tem zmanjšamo pomen njegovih občutkov in izkušnje, kar lahko vodi v globoko bolečino in občutek nepomembnosti.
“Ne vem, zakaj iz tega delaš problem.”
Ta stavek izraža pomanjkanje zanimanja za težave ali občutke druge osebe. Namesto da bi se poglobili v to, zakaj je neka stvar pomembna za nekoga, ga z njim preprosto zavrnemo.
“Zakaj moraš vedno pokvariti dober trenutek?”
Izražanje svojih občutkov ni namenjeno kvarjenju dneva, ampak je pomemben del odnosa. Če drugi osebi očitamo, da pokvari dober trenutek, jo s tem potisnemo v ozadje in pokažemo, da nam njeni občutki niso pomembni.
“To je tvoj problem, ne moj.”
Ta stavek je izraz brezbrižnosti in pomanjkanja empatije. Ko ne pokažemo pripravljenosti pomagati reševati težave, tudi če so manjše, to lahko vodi do občutka osamljenosti in zapuščenosti.
“Preveč si občutljiv.”
Ko nekomu rečemo, da je preveč občutljiv, zmanjšamo njegovo sposobnost, da izrazi svoja čustva. S tem ustvarimo občutek, da so njegova čustva nepomembna in preveč intenzivna za obravnavo.
“Misliš, da so tvoji občutki edini pomembni?”
V odnosu je pomembno, da se zavedamo čustev vseh udeleženih. Ko nekomu očitamo, da so njegovi občutki preveč izpostavljeni, zmanjšamo pomembnost komunikacije in izmenjave čustev.
“Zakaj delaš iz muhe slona?”
Vsak človek različno doživlja stvari, ki se mu dogajajo. Ta stavek ignorira resničnost druge osebe in izraža nespoštovanje do njenih čustev.
“Žal mi je, da se tako počutiš.”
Čeprav se morda sliši kot opravičilo, je ta fraza pogosto izrečena brez prave empatije. Oseba, ki sliši te besede, lahko dobi občutek, da ni resnično razumljena ali podprta.
“Samo šalil sem se, ne bodi tako resen.”
Humor je pogosto uporabljen kot način omalovaževanja občutkov. Čeprav so šale lahko zabavne, moramo biti previdni, da s humorjem ne zanemarimo resničnih čustev druge osebe.
“Ne moreš preprosto pozabiti na to?”
Ta stavek izraža nerazumevanje glede globine čustvenih ran. Včasih preprosto ni mogoče “pozabiti”, še posebej, če so bile izrečene besede globoko boleče in ranljive.
Vsi se moramo zavedati, da imajo besede moč. Lahko gradijo mostove ali pa jih podirajo. Namesto da uporabljamo besede, stavke, ki lahko uničijo odnose in povzročijo nepopravljivo škodo, bi morali stremeti k izražanju, ki podpira, razume in krepi naše medsebojne vezi.
