Kaj je po tvojem mnenju kvaliteta bivanja? Kvaliteta bivanja je živeti v sozvočju z okolico in je v veliki meri odvisna od našega pogleda na ...
Kaj je po tvojem mnenju kvaliteta bivanja?
Kvaliteta bivanja je živeti v sozvočju z okolico in je v veliki meri odvisna od našega pogleda na svet. Seveda je kakovost bivanja odvisna tudi od vsega, kar nas obdaja: od ljudi, do drugih povsem materialnih stvari. Če govorimo o kvaliteti bivanja v smislu prebivanja v hišah, lahko rečem, da mi veliko pomeni, da je hiša kakovostno oblikovana in izdelana iz naravnih in ekoloških materialov. Ljudje kakovosti ne zaznavamo samo na ravni vidnega občutenja, ampak materiali in oblike vplivajo na naše počutje tudi na bolj subtilnih ravneh. Hiša ali dom morata biti prostor, kamor se vračamo po napornem delovnem dnevu, da si v krogu družine ali bližnjih naberemo novih moči. Zaradi tega lahko o kvaliteti bivanja govorimo šele, ko začnemo hišo ali neki kos pohištva tudi zares uporabljati in ob tem začutimo zadovoljstvo. Do takrat je le predmet, ki ga zaznavamo na vizualni ravni.
So sanje Slovencev še vedno dvo- ali večnadstropna hiša z vrtom in psom, v kateri prebivajo tri generacije ene družine?
Iz izkušenj v podjetju Lumarse mi zdi, da ni več prevladujočega vzorca pri arhitekturi novogradenj v našem prostoru. Kupci, ki se zanimajo za nakup montažne hiše, so večinoma ozaveščeni in ne gradijo prevelikih hiš. Več jim pomenijo kakovosten nabor materialov, nizka raba energije in kakovostno oblikovanje.
Kje in kako bi prebival sam, če tvoji domišljiji ne bi nasproti stala nobena ovira?
Trenutno, ko sem zasut z delom, bi za nekaj časa ponovno potoval po svetu, z minimalno prtljage in omejenimi denarnimi sredstvi. Na ta način veliko lažje navezuješ stike in vzpostaviš pristen kontakt. Ljudje si skozi leta naberemo veliko prtljage, ki jo tovorimo na svojem hrbtu in to krni naše dojemanje. Ob tem smo naklonjeni še statusnim simbolom, ki nam določajo neko pozicijo v družbi in odzive okolice na nas, s čimer se odrečemo mnogim zanimivim izkušnjam. A za zdaj ne kaže, da bi za dlje časa kam odpotoval, zato bi bil povsem zadovoljen z Lumarjevo hišo Avant 169, seveda v ekološki pasivni izvedbi in na lokaciji, obdani z naravo.
Je recesija spremenila trende pri oblikovanju in gradnji hiš?
Recesija je pri marsikom pripomogla, da se je za trenutek ustavil in razmislil, kaj je tisto, kar želi doseči in kar je pomembno. To se odraža tudi pri kupcih naših hiš, ki želijo bolj racionalne hiše, z nizkimi obratovalnimi stroški. Hiše so izčiščene, že s svojo zunanjostjo kažejo vez z naravo, saj so zelo zaželene lesene fasade. Vedno bolj se kupci zavedajo tudi sporočilne vrednosti, ki jo ima arhitektura hiše, saj veliko pove o ljudeh, ki v njej prebivajo.
Iz katerega dela sveta prihaja največ inovacij v zvezi z eko gradnjo?
Na področju lesenih gradenj so v zadnjih letih gotovo vodilni Avstrijci in Švicarji, ki so v lesu prepoznali material, ki ga je možno na inteligenten način vključiti v sodobne arhitekturne trende. Kot tradicionalen gradbeni material je na območju alpskih dežel v zadnjih letih doživel preporod, kar se kaže v čudovitih stavbah, ki nastajajo na tem območju. V Avstriji, Švici in Nemčiji je vrsta inštitutov, ki na povsem znanstven način proučujejo materiale in njihov vpliv na človeka in okolje. Podobno kot na področju ekološko pridelane hrane podeljujejo znake kakovosti, ki potencialnim kupcem zagotavljajo, da bodo resnično dobili ekološki izdelek.
Kateri arhitekti ali oblikovalci so v zadnjih letih najbolj fascinantno spreminjali način bivanja?
Na svetovno priznanem forumu o leseni gradnji, ki sem se ga udeležil pozimi 2009, je bilo predstavljenih kar nekaj zelo inovativnih lesenih objektov. Na eni strani so predstavili nove konstrukcijske elemente v smislu prostorskega paličja, ki omogočajo izvedbo organskih oblik tudi pri lesenih konstrukcijah, kar je bilo do sedaj bolj v domeni jekla in betona. Kot takšen je bil predstavljen primer klubske hiše za golf v Južni Koreji, kjer so arhitekti Shigeru Ban iz Tokia strešno konstrukcijo izdelali iz lesenega paličja, katerega nosilci so zasnovani kot drevesne strukture.
Kot drugi takšen primer so bile predstavljene terme v Toskani (Toskana Therme Bad Orb), ki bodo dokončane v tem letu. Strešna konstrukcija je bila zasnovana kot lesena lupina, projekt so načrtovali v biroju Ollertz und Ollertz arhitekti. Na drugi strani pa so predstavili nove sodobne trende arhitekture za stanovanjsko gradnjo v pasivnem standardu, kjer je potrebno izpostaviti predvsem avstrijskega arhitekta Johannesa Kaufmanna, ki s svojimi inovativnimi rešitvami za večstanovanjsko pasivno gradnjo odlično usklajuje funkcionalnost, sodobne trende, estetiko in energetsko učinkovitost lesene gradnje.