Ko sem ga prvič srečala, sem vedela – ta oseba mora ostati v mojem življenju. Bil je moj mir, moja duša. Nikoli prej nisem občutila takšne umirjenosti. Bil je edinstven. Postal je moj prijatelj, a zgodba se je zapletla.
Pretvarjala sva se, da sva le prijatelja, vendar je bilo med nama nekaj več. Kemija, ki sva jo čutila, je bila neizbežna. Ko so se najine roke dotaknile, je skozi moje telo šla elektrika. Najini pogledi so v meni vzbudili metuljčke. Čeprav nisva nikoli na glas priznala, da je nekaj med nama, sva oba to čutila.
Pretvarjala sva se, da sva samo prijatelja, a vsi so videli, kako se gledata. Pogosto so me spraševali, zakaj nisva par. Izgovarjala sem se, da nisem njegov tip, da se stvari med nama ne bi izšle ali da nočem uničiti prijateljstva.
Vedla sem se, kakor da je ideja o naju smešna, a v resnici sem si to želela. V mojih sanjah sva bila par. Nikoli nisem poznala nikogar, ki bi ga bilo tako preprosto ljubiti.
Pretvarjala sva se, da sva samo prijatelja, a sva vedno znova prestopala mejo. Najini objemi so bili dolgi, nihče jih ni želel prekiniti. Vedno sva našla izgovore, da sva se dotikala. Šalila sva se o tem, kako smešno bi bilo, če bi bila na zmenku.
Pretvarjala sva se, da sva samo prijatelja, a postala sva ljubosumna, če je kateri od naju spoznal drugo osebo. Bila sva srečna in žalostna hkrati. Misel, da bi se on dobival s kom drugim, me je spravljala ob pamet. Želela sem si ga celega, samo zase. Misel na deljenje z drugimi je bila neznosna.
Pretvarjala sva se, da sva samo prijatelja, toda ko je prišel na kavo v kavarno, me je gledal, kakor da sem tam le jaz. Strmela sva drug v drugega, skoraj sem čutila, kako bi se lahko njegove ustnice dotaknile mojih. Moje oči so bile namenjene samo njemu, in njegove meni.
Pretvarjala sva se, da sva samo prijatelja, a sva se nenehno spogledovala in smejala, kakor da sva veliko več. Vedno je opazil vse spremembe na meni. Nenehno mi je govoril, kako zelo me pogreša, pa čeprav je od najinega zadnjega stika minil le dan ali dva.
Pretvarjala sva se, da sva samo prijatelja, a vedela sva, da je to laž. Bala sva se, kaj bi se zgodilo, če bi bila dovolj pogumna, da si priznava resnico.
In resnica je bila, da se je do mene vedel, kakor da sva več kot prijatelja. Do mene se je vedel, kakor da si me je želel, tako kakor sem si jaz želela njega.
A želel si je, da sva samo prijatelja. Nenehno sem si v mislih ponavljala njegove besede: “Bodiva samo prijatelja.”
Podrl se mi je svet, saj sem vedela, da ne moreva biti več prijatelja, ker se bojim, da se bom še bolj zaljubila vanj. Ne moreva biti več prijatelja, ker ga ljubim, a on zdaj ljubi drugo žensko. Ne moreva biti več prijatelja, ker bi me bolečina “ubila”. Morda bova spet kdaj prijatelja, morda …
Če se kdaj znajdete v takšni situaciji, mu/ji povejte. Res je, da s tem tvegate, da se bo vajino prijateljstvo končalo, ampak verjetno bi se v vsakem primeru. Ali boste dopustili, da vas ljubezen razžira, da v sebi po svoje umirate in upate, da mogoče … Prekinite če-je in sledite srcu, čustvom ter se postavite zase, za svojo ljubezen – za vaju!
