Priznam, ko sem sedel za tipkovnico, da bi napisal ta članek, me je spreletela srh. Ne tiste vrste srh, ki ga dobim, ko v ovinku pri 180 km/h (112 mph) začutim, da zadek Ferrarija izgublja oprijem. To je drugačna vrsta strahu. Eksistencialna. Sprašujem se namreč, ali sem jaz, Jan Macarol, zadnjič "ročno" napisal takšen uvodnik, preden me bo nadomestil algoritem, ki ne pije kave, se ne pritožuje nad davki in lahko napiše celoten opus Shakespeara v času, ko jaz pomežiknem. Profesor Stuart Russell, človek, ki je dobesedno napisal učbenik o umetni inteligenci, pravi, da nismo daleč od tega scenarija. In če on pravi, da smo v težavah, potem bi ga morali poslušati.
