Ko rečemo "zbogom," se ne poslavljamo samo od osebe, mesta ali sanj. Poslavljamo se tudi od dela sebe, ki je bil povezan s tem, kar izgubljamo. To je lahko strašljivo, kot da bi izgubljali kos svoje duše. A ravno v tej izgubi se skriva potencial za nekaj novega, neznanega, a izjemno dragocenega. Vsako slovo je kot prehod skozi vrata, ki nas vodijo v nov svet priložnosti, če smo le pripravljeni pogledati onkraj bolečine.
