Kako sprejmeš trenutek, ko nekdo, ki ti je bil blizu, preprosto odide? Ko zapre vrata in za sabo pusti praznino, tišino? Morda ni smiselno iskati odgovorov takoj. Morda je odhod, ki se zdi kot konec, pravzaprav začetek, ki ga še ne razumeš. Včasih nas ravno izgube usmerijo tja, kamor bi morali iti.
Osebna rast
Se sprašujete, zakaj se včasih vse podre, čeprav smo dali vse od sebe? Zakaj življenje preseneti, ko najmanj pričakujemo?
Kaj je bolj boleče – resnica, ki zbode v srce, ali laži, ki tiho razjedajo zaupanje? Lahko odnos preživi, če je vse, kar si želiš, resnica, a dobiš le izgovore in prazne besede?
Morda si leta preživel prepričan, da tvoj trud ni dovolj, da so tvoje sanje prevelike in tvoje rane pregloboke. Toda kaj, če se motiš?
Včasih se zdi, da življenje postane preveč. Pridejo dnevi, ko bi najraje poslala prošnjo vesolju: "Oprostite, lahko en dan brez kaosa? Samo enega, prosim." Ampak ne, vesolje ima očitno drugačne načrte. Namesto premirja dobim prekinitev interneta, polito kavo in občutek, da mi življenje meče nešteto izzivov.
Kaj je sreča? Je to trenutek, ko dosežeš nekaj velikega? Ko te objame nekdo, ki ga ljubiš? Ko se za hip ustaviš in občutiš, da je svet, kljub vsem svojim nepopolnostim, čaroben?
Zakaj vztrajamo ob ljudeh, ki nas ne spoštujejo dovolj? Zakaj si znova in znova dovolimo, da nas obremenjuje preteklost, namesto da bi se podali naprej? Danes zaključujem to poglavje.
Ste že kdaj imeli občutek, da ste ujeti na mestu, kjer ni izhoda? Kot da čas teče mimo vas, vi pa ostajate na istem mestu, nemočni, da bi naredili korak naprej? Vsi smo že bili tam.
»Obstajata le dva dneva v letu, ko ne moreš ničesar storiti. Eden se imenuje včeraj, drugi pa jutri. Danes je pravi čas, da ljubiš, verjameš in predvsem živiš.« Te modre besede Dalajlame nas spominjajo, da se prava moč in lepota življenja skrivata v sedanjem trenutku. Ampak ali res živimo tako? Ali si drznemo v polnosti objeti danes?
Ko pomislimo na izjemne vodje, si pogosto predstavljamo samozavestne posameznike, ki so že od malega sanjali o tem, da bodo nekoč vodili ekipe ali celo podjetja. A Steve Jobs je imel drugačno mnenje: najboljši vodje so pogosto tisti, ki vodstva sploh niso želeli – vsaj ne zaradi samega statusa. Zakaj je temu tako in kako lahko to miselnost prenesemo v svoje ekipe?
Ste se kdaj znašli ob opazovanju ljudi, ki vedno delujejo, kot da imajo vse pod nadzorom? Medtem ko vi hitite iz enega opravka na drugega, oni z istim urnikom oddajajo vtis lahkotnosti, elegance in samozavesti. Kaj je njihova skrivnost? Čeprav bi si mislili, da gre za bogastvo ali vpliv, resnica tiči v drobnih, a izjemno učinkovitih navadah, ki jih vsak dan vključujejo v svoje življenje.
Kdaj si nazadnje resnično pogledal vase in si rekel: "Hej, ponosen sem nate"? Kdaj si zadnjič čutil, da imaš vse, kar potrebuješ, da uspeš – ne glede na to, koliko ovinkov je pred tabo? Če se ti zdi, da tega že dolgo nisi storil, je čas, da to storiš. Da najdeš tisto iskrico, ki jo nosiš v sebi.











