Prispevek ovrženi miti o električnih avtomobilih je absolutno nujen, saj smo obdani z morjem napačnih informacij in predsodkov, ki izvirajo iz nevednosti, se mnogi še vedno oklepajo zastarelih prepričanj. Skozi zgodovino človeštva je neznanje pogosto rodilo strah in zavračanje novosti, vendar so inovacije vedno znova dokazale svojo vrednost. Ironično je, da mnogi nasprotujejo spremembam, čeprav te prinašajo očitne prednosti in izboljšave za naš vsakdan.
Ob začetku prejšnjega stoletja, ob pojavu klasičnega avtomobila, ki je za tedanjo družbo predstavljal tehnološko čudo, so mnogi izražali neodobravanje, kot da bi avtomobil predstavljal nekakšnega hudiča. Ta novost, ki je zamajala temelje konjeniškega prevoza, je sprva vzbujala strah, a sčasoma postala nepogrešljiv del naših življenj. Podobno zgodbo doživljajo danes električni avtomobili, ki so obkroženi z veliko nevednosti in predsodkov. Ironično, toda zgodovina se ponavlja – novim tehnologijam se sprva upira, nato pa jih sprejme in idealizira.
Nekateri argumenti proti električnim vozilom se zdijo enako nesmiselni kot poskus prepričati krokodila, naj postane vegetarijanec. Da, električna vozila so drugačna, morda celo nerazumljena, a z vsako novo tehnološko revolucijo prihaja obdobje prilagajanja. Naj bo ta uvod opomnik, da je napredek neizogiben in da so električna vozila tu, da ostanejo – ne le kot simbol ekološke ozaveščenosti, temveč kot superiorna izbira za sodobnega voznika. Razbijmo mite z dejstvi in se z nasmeškom podajmo v električno prihodnost.
Foto: envato elements
Ovrženi miti o električnih avtomobilih
Mit #1: Polnjenje električnega avtomobila traja predolgo
Pogosto mnenje je, da polnjenje električnega avtomobila traja več ur. Res je, da domače polnjenje lahko traja dlje, od 4 do 5 ur, vendar hitre polnilne postaje omogočajo polnjenje večine avtomobilskih baterij od 20 % do 80 % v manj kot 25 minutah. Ne drži, da bi na polnilni postaji preživeli celotnih 25 minut. Lastniki električnih avtomobilov na hitrih polnilnicah običajno dotočijo le toliko energije, kolikor jo potrebujejo za pot do doma, kjer je elektrika cenejša, zaradi ekonomike polnjenja točijo le nujno potrebno količino energije. Celotno 25-minutno polnjenje (od 20 % do 80 %) je potrebno le pri vožnjah na razdaljah, daljših od 350 kilometrov, ki se zgodijo nekajkrat letno. Na takšnih potovanjih so postanki na vsakih 2,5 do 3 ure vožnje, če ne nujni, pa varnostno zaželeni, ne glede na vrsto pogonske energije avtomobila. Povprečni voznik električnega avtomobila z realnim dosegom enega polnjenja okoli 350 kilometrov potrebuje hitro polnjenje le okoli šestkrat letno. Večina voznikov v resnici ne potrebuje naročnine na ponudnike hitrega polnjenja, kot je na primer Ionity, saj je potreba po tem polnjenju majhna. Lastniki električnih avtomobilov običajno polnijo doma, večinoma na običajni priloženi polnilnici, in večina jih ne vidi potrebe po močnejši 11kWh polnilnici. Zanimivo dejstvo je, da lastnik običajnega avtomobila letno porabi približno 8 ur za točenje goriva na bencinski črpalki, kar je približno 4,5 ure več kot lastnik električnega avtomobila, ki povprečno šestkrat letno obišče hitro polnilnico in tam v povprečju preživi okoli 15 minut. V državah, kjer je gorivo cenejše izven avtocest, je časovna izguba pri uporabnikih klasičnih avtomobilov še večja. Realno gledano z polnjenjem energije izgubite več časa, če ste lastnik klasičnega avtomobila. Nasprotno od tega, kar so vas naučili mediji, polnjenje električnih avtomobilov ni počasno. Uporabniki električnih vozil imajo večinoma vedno poln tank, ko odhajajo od doma, zato jim ni potrebno dodatno skakati na bencinsko črpalko, kar je običajno pred daljšo potjo s klasičnim avtomobilom. Tudi zato presenetljivo na cilj velikokrat pridejo prej.
Miti #2: Doseg električnih vozil
Mnogi verjamejo, da električna vozila ne zmorejo prevoziti dolgih razdalj brez polnjenja. Vendar sodobna električna vozila, kot je na primer Tesla Model 3 z večjo baterijo, lahko prevozijo tudi do 500 kilometrov z enim samim polnjenjem. To je več kot dovolj za večino vsakodnevnih poti, in marsikdo se tudi na letni dopust ne odpravi več kot 300 kilometrov daleč. Povprečni električni avtomobil porabi okoli 20 kWh električne energije na 100 prevoženih kilometrov. Tako lahko z avtomobilom, opremljenim z 80 kWh baterijo, v večini primerov prevozite 400 kilometrov z enim samim polnjenjem. Pri nakupu električnega avtomobila je pomembno vprašanje, kako pogosto letno nameravate prevoziti razdalje večje od 300 kilometrov v eno smer. Če so takšne poti redke, enkrat ali dvakrat na mesec, bo kratek postanek za polnjenje avtomobila predstavljal nebistveno logistično oviro. Postanki so namreč običajno kratki in omogočajo le hitro pitje kave. Za tiste, ki dnevno prevozijo veliko kilometrov, pa je dizelski avtomobil še vedno optimalna izbira. Kljub temu se mnogi trgovski potniki, ki letno prevozijo 50.000 ali več kilometrov, odločajo za električna vozila zaradi občutnih prihrankov pri stroških energije. Vozniki, ki prevozijo res veliko kilometrov, porabijo približno tretjino cene energije v primerjavi s stroški vožnje na fosilna goriva.
Mit št. 3: Električna vozila so predraga
Čeprav so začetni “nominalni” stroški pogosto višji v primerjavi z bencinskimi vozili, so dolgoročni stroški lastništva električnih vozil, vključno z vzdrževanjem in energijo, običajno nižji. Določene garancije za električne avtomobile so daljše kot pri običajnih avtomobilih – torej za pogonski sklop in baterijo. Zanimivo bi bilo videti proizvajalca, ki bi dal garancijo na klasični motor do 180.000 kilometrov. Električna vozila so v osnovi bolje opremljena od klasičnih, kar pomeni, da težko kupiš električni avtomobil brez radarskega tempomata, gretja sedežev in volana. Prav ta dodatna oprema predstavlja realno razliko v ceni. Električni avtomobili tudi avtomatično ponujajo več konjskih moči, boljše pospeške in velikokrat pogon 4×4. Če bi te lastnosti primerjali direktno 1:1 z bencinskimi ali dizelskimi motorji – torej primerljivo moč, konje in druge tehnične lastnosti – bi ugotovili, da so električni avtomobili že danes primerljivo dragi. Električni avtomobili bodo tudi zmogli več kilometrov na življenjsko dobo avtomobila, predvidevanje je, da se bo z njimi dalo prevoziti vsaj 2x toliko. Kar v praksi dokazujejo vozila Tesla model S iz leta 2014, 2015, kjer so ogromne količine prevoženih kilometrov dokazale, da gre za bolj vzdržljive avtomobile, ki bodo načeloma naredili več vsaj 1,8 x več v življenjski dobi kot klasični avtomobili. Torej, če kupujete avtomobil z več konji, daljšo življenjsko dobo itd., potem je nekako logično, da avtomobil stane nekaj tisoč evrov več. Eden od glavnih v kategoriji miti o električnih avtomobilih.
Mit št. 4: Električna vozila imajo pozimi manjši doseg
Res je! Tako kot avtomobili s pogonom na motor z notranjim izgorevanjem tudi električna vozila pozimi praviloma porabijo več. Če ima povprečni klasični avtomobil za 1 do 2 litra višjo porabo bencina ali dizla, potem ima električni avtomobil za približno 10 do 25 odstotkov višjo porabo električne energije pri nizkih temperaturah. To je večinoma zaradi ogrevanja potniške kabine in samih komponent pogonskega sklopa.
Foto: Pexels / Makara Heng
Nekatera vozila, kot je Tesla, so izjemno učinkovita zaradi vrhunske toplotne črpalke, ki je del sistema, in beležijo le majhno zmanjšanje dosega. Pri Tesli trenutno znaša povišana poraba zaradi nizkih temperatur 15 odstotkov predvidenega dosega, kar je lahko primerljivo s klasičnimi avtomobili, ki prav tako porabijo več pri temperaturah pod lediščem. Hkrati pozimi vozimo na klasičnih zimskih pnevmatikah, ki ne glede na vrsto avtomobila zmanjšujejo njegov doseg. Še en izmed ovrženij – miti o električnih avtomobilih.
Mit št. 5: Električna vozila nimajo dovolj moči
Obstaja prepričanje, da električna vozila ne morejo zagotoviti moči in zmogljivosti, ki jih ponujajo tradicionalna vozila z motorji na notranje izgorevanje. Vendar pa električna vozila, kot je Tesla Cybertruck, dokazujejo, da lahko nudijo izjemne pospeške in tudi vlečne zmogljivosti. Je res, da je poraba, tako kot pri klasičnih avtomobilih, tudi pri električnih večja, ko vlečejo na primer počitniško prikolico. Tu velja podobno pravilo kot pozimi, da bo poraba, ne glede na tip avtomobila, povišana pri sami vleki, na primer počitniške prikolice. Pri tem je potrebno poudariti, da imajo električna vozila takojšen navor in več konjskih moči, kar jih praviloma naredi bolj primerna za vlečenje tovora, ko gre za vlečno moč. Seveda pa bo treba vsakih 200 kilometrov napolniti “energijo”, kar predstavlja določen minus, vendar enkrat ali dvakrat na leto to zagotovo ni prevelika ovira. Pri moči in navoru so električna vozila vsekakor pred klasičnimi avtomobili.
Mit #6: Baterije se kvarijo, izgubljajo moč, strošek menjave pa je visok
Med najbolj razširjenimi miti je zaskrbljenost glede življenjske dobe baterij v električnih vozilih, ki je načeloma odveč. Sodobne litij-ionske baterije so zasnovane za dolgotrajno uporabo in imajo pogosto zelo dolgo garancijo. Tehnologije baterij se v zadnjih letih resnično izpopolnjujejo in močno izboljšujejo. Povprečna garancija proizvajalcev na baterije je 8 let ali 180.000 kilometrov, kar velja tako za električne pogonske sklope kot za baterijo vozila. Ker je večina tudi rabljenih električnih avtomobilov relativno nova, teh težav ni toliko, kot se morda zdi na prvi pogled zaradi številnih neresnic in mitov o baterijah. Načeloma, na podlagi izkušenj lastnikov Tesle in statistike (znamka z največ prevoženimi kilometri), menjava baterijskega sklopa “lahko” nastopi nekje po 300.000 kilometrih. Vendar se lahko baterijo obnovi ali servisira na način, da se identificira težavo in zamenja le celica, ki je povzročila težavo, torej šibek člen baterije, odgovoren za indikacijo okvare. Ti servisi niso poceni, a vseeno niso pretirano dragi. Prav tako na trgu obstajajo “refurbished” baterije po precej nižji ceni, ki so obnovljene in na katere dobite določeno garancijo. Življenjska doba električnih avtomobilov je načeloma daljša od običajnih z motorjem na notranje izgorevanje (ICE). Dejstvo je, da je potrebno z baterijo avtomobila ravnati pravilno, da se ji zagotovi dolgoročnost in obstojnost. Tesline trditve so, da bi njihovi avtomobili z obstoječimi tehnologijami zmogli 500.000 kilometrov z degradacijo baterije pod 20%, če se lastnik drži vseh pravil polnjenja baterije. To niso le miti, ampak so večkrat dokazano v praksi. Realno gledano, naj bi povprečna baterija in njena uporabnost že presegala povprečno življenjsko dobo klasičnega avtomobila. Po mnogih neodvisnih raziskavah so presenetljivi podatki, da je povprečna življenjska doba prevoženih kilometrov pri vozilu z motorjem na notranje izgorevanje približno 214.000 kilometrov (133.000 milj). Strokovnjaki ocenjujejo, da povprečna življenjska doba baterije električnega vozila znaša okoli 321.800 kilometrov (200.000 milj), nekateri proizvajalci pa že obljubljajo veliko več kot to. Kljub temu je potrebno poudariti, da že danes obstaja trg rabljenih baterij z garancijami ali možnostjo odkupa za uporabo v drugem življenjskem ciklu. Torej, rabljeno baterijo boste lahko prodali za približno tretjino vrednosti nove baterije in se odločili ali za obnovljeno ali za novo baterijo, ko bo nastopila potreba po menjavi in bo avtomobil izven garancije.
Mit #7: Odslužene baterije se ne dajo reciklirati na naravi prijazen način
Večina rabljenih baterij električnih avtomobilov se bo v prihodnosti spremenila v zalogovnike električne energije za domače sončne elektrarne, kjer bodo v “kurilnicah” nadomestile star tank za kurilno olje. Služile bodo za popolno “off-grid” izkušnjo. Trenutno je največje povpraševanje za BMW i3 baterijami, ki so pregovorno odlične prav za tovrstne zadeve, in jih entuziasti prehoda že uporabljajo kot zalogovnike in popolno neodvisnost od “omrežja”. Baterije, ki bodo poškodovane ali popolnoma iztrošene, pa imajo seveda možnost recikliranja njihovih elementov in ponovno življenje v drugih baterijah.
Mit #8: Ni dovolj hitrih polnilnih postaj
Veliko ljudi meni, da infrastruktura za polnjenje ni zadostna. Vendar pa se število polnilnih postaj nenehno povečuje, prav tako se izboljšujejo tudi možnosti polnjenja doma. Povprečni lastnik električnega avtomobila, ki zmore prevoziti 350 kilometrov z enim polnjenjem, bo statistično hitro polnilnico potreboval le 6-krat letno. Takrat bo na polnilnici dotočil energijo, ki jo potrebuje, da pride do cilja, in v povprečju na polnilnici ne bo stal več kot 15 minut. Prav tako se bo voznik odločal, da bo raje kot na hitri polnilnici točil energijo na klasični “mestni” električni polnilnici na sami destinaciji, torej na raznih parkirnih mestih in drugih polnilnih mestih. Se pa mnogi strinjamo, da bo prav količina polnilnih mest ključna v prihodnosti, tudi zato Tesla pospešeno širi mrežo svojih polnilnih mest in omogoča polnjenje tudi drugim znamkam. S tem se dostopnost hitrih polnilnic eksponentno viša.
Mit #9: Električna vozila povzročajo večjo okoljsko škodo kot klasična
Raziskave kažejo, da so električna vozila bolj “zelena” od klasičnih vozil, vendar točka preloma, ko postanejo bolj okolju prijazna, močno varira glede na več dejavnikov, vključno z načinom proizvodnje električne energije, ki se uporablja za njihovo polnjenje, in izdelavo baterij.
Raziskava Nacionalnega laboratorija Argonne v Chicagu, ki uporablja model GREET (Greenhouse Gases, Regulated Emissions, and Energy Use in Technologies), poudarja, da proizvodnja električnih vozil ustvari več ogljikovih emisij kot vozila z motorji na notranje izgorevanje, predvsem zaradi ekstrakcije in obdelave mineralov za baterije EV ter proizvodnje samih celic. Kljub temu, ko vozilo zapusti proizvodno linijo, EV na splošno oddajajo precej manj ogljikovih emisij čez celotno življenjsko dobo. Točka preloma, ko EV postanejo bolj okolju prijazna kot vozila na bencin, se lahko močno razlikuje. V državah, kot je Norveška, kjer skoraj vsa električna energija izhaja iz obnovljivih virov, je ta točka preloma lahko že po prevoženih 8.400 miljah. V primerjavi, v državah, kjer večino električne energije proizvajajo iz premoga, bi morali EV prevoziti do 78.700 milj, da bi dosegli ogljično pariteto z bencinskim vozilom.
Študija Nemške zvezne okoljske agencije (UBA) navaja, da so električna vozila, registrirana v letu 2020, približno 40% bolj okolju prijazna kot vozila z bencinskimi motorji. Predvideva se, da bo ta prednost narasla na okoli 55% za vozila, registrirana leta 2030, saj tehnologije obnovljivih virov napredujejo.
Raziskava portala MIT Climate Portal ugotavlja, da večina emisij današnjih EV prihaja po tem, ko zapustijo proizvodno linijo, pri čemer je glavni vir emisij energija, uporabljena za polnjenje njihovih baterij. Te emisije se močno razlikujejo glede na to, kje je vozilo vozno in kakšna vrsta energije se tam uporablja. V državah z nizkoogljično proizvodnjo električne energije, kot je Norveška, imajo EV zanemarljiv ogljični odtis. V državah, kjer se za proizvodnjo električne energije večinoma uporablja premog, emisije EV niso tako ugodne, vendar so še vedno primerljive ali boljše kot pri vozilih na bencin.
Vendar pa je pomembno poudariti, da mnoge od teh študij ne upoštevajo v celoti energije, porabljene za “destilacijo” nafte v gorivo, ki je varno za uporabo v vozilih na notranje izgorevanje. Ta proces proizvodnje in distribucije goriva je sam po sebi energetsko intenziven in s tem povezan z dodatnimi emisijami, ki bi jih morali vključiti v celostno analizo okoljskega odtisa vozil. Ta vidik je pogosto spregledan v raziskavah, kar lahko privede do napačnega razumevanja dejanskega okoljskega vpliva električnih vozil v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje.
Kljub temu je ob upoštevanju vseh dejavnikov – od proizvodnje do konca življenjske dobe – jasno, da električna vozila na splošno povzročijo vsaj 50% manj onesnaževanja primerjavo z vozili na notranje izgorevanje, če upoštevamo celotno življenjsko dobo. Ta prednost se lahko še poveča, če ima električno vozilo daljšo življenjsko dobo, kar bi pomenilo še manjše onesnaževanje v primerjavi z ICE vozili. Razvoj čistejših metod proizvodnje električne energije in napredki v tehnologiji baterij bodo še dodatno izboljšali okoljski profil električnih vozil, kar utrjuje njihovo vlogo kot ključnega elementa v prehodu k trajnostnejšemu in manj onesnaženemu transportnemu sistemu.
Mit #9: Električna vozila so nevarna v prometnih nesrečah, ker rada zagorijo.
Mit, da so električna vozila (EV) v prometnih nesrečah nevarnejša zaradi baterij in tveganj za požar, je eden izmed najpogostejših zmot o električnih avtomobilih. Resnica je, da električna vozila podležejo enakim, če ne celo strožjim, testom varnosti kot vozila z notranjim izgorevanjem (ICE). Pogosto celo presegajo standarde varnosti, kar dokazujejo rezultati testov Euro NCAP, ki so referenčna točka za ocenjevanje varnosti vozil v Evropi.
Raziskave in testi varnosti, kot so tisti, ki jih izvaja Euro NCAP, kažejo, da električna vozila dosegajo visoke ocene varnosti. Na primer, Tesla Model 3, eno izmed najbolj priljubljenih električnih vozil, je prejela eno izmed najvišjih ocen varnosti, ki jih je Euro NCAP kdaj koli dodelil. Podobno visoke ocene varnosti so prejela tudi druga električna vozila, kot so Audi e-tron, Volvo XC40 Recharge in Nissan Leaf.
