Med letoma 2024 in 2026 je Slovenija za spodbude električnih vozil porabila skoraj 44 milijonov evrov, skoraj v celoti iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Do 7.800 evrov na avto, tisoče električnih avtomobilov na cesti, tisoče ton dizla, ki jih nikoli ne bomo zgoreli. Zdaj je tega denarja konec in vlada mora prvič plačati sama. In ko mora država prvič plačati sama, se navadno spomni, da ima pomembnejše stvari.
Tu je past, ki jo vsaka vlada spregleda, ker je politični horizont štiri leta, evropski pa deset. Subvencija, ki jo ukineš danes, ne prihrani denarja. Samo premakne račun na kasnejši datum in na drugo ime. Vlada, ki bo jeseni 2026 črtala spodbude, si bo zapisala prihranek. Vlada, ki bo sedela leta 2030, bo dobila račun. In ta račun bo, kot bom pokazal spodaj, večkratnik tistega, kar smo "prihranili".
Delitev bremen: cilj, ki ga pozna deset ljudi
Mehanizem, ki ta račun izstavlja, se imenuje uredba o delitvi bremen (ESR, Uredba 2018/842, popravljena z Uredbo 2023/857). Pokriva vse, česar ne pokriva evropski sistem trgovanja z emisijami: promet, stavbe, kmetijstvo, odpadke. Za ta koš ima Slovenija zavezujoč cilj: do leta 2030 zmanjšati izpuste za 28 odstotkov glede na leto 2005.
Promet je v tem košu problematični otrok. Njegovi izpusti so od leta 1990 narasli za 93 odstotkov in danes predstavljajo 52 odstotkov vseh emisij v delitvi bremen. Polovica evropskega cilja je torej odvisna od tega, kaj vozimo. Evropska agencija za okolje nas zato uvršča med 13 držav članic, ki cilja 2030 ne bomo dosegle niti z vsemi načrtovanimi dodatnimi ukrepi. Z Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Italijo v isti družbi, kar je tolažba, ne pa rešitev.
Dva odstotka: kje je Slovenija med vozili, ki so dejansko na cesti
Tu je številka, ki jo politika rada spregleda, ker ni tako lepa kot deleži novih registracij. Novi avtomobili so fotografija enega meseca. Izpuste dela vozni park, torej vse, kar je registrirano in vozi. In ta slika je za Slovenijo neprijetna. Po podatkih združenja ACEA o vozilih na evropskih cestah je bil delež baterijskih električnih avtomobilov v slovenskem voznem parku leta 2023 1,0 odstotka, ob evropskem povprečju 1,8 odstotka, kar nas je postavilo na približno 20. mesto med 27 članicami, v družbo Hrvaške, Češke in Poljske. Do konca leta 2025 smo se povzpeli na okoli 2 odstotka od skoraj 1,3 milijona registriranih osebnih avtomobilov, evropsko povprečje pa je medtem zbežalo na 2,9 odstotka. Danska ima 18 odstotkov, Luksemburg in Švedska skoraj 9, Nizozemska 7, celo Nemčija 4.
Paradoks je v tem, da pri novih avtomobilih nismo slabi. Junija 2025 je bil vsak četrti novo registrirani avto v Sloveniji električen, kar je bilo nad evropskim povprečjem. A to je natanko učinek subvencij: ko je bilo 7.800 evrov na mizi, so ljudje kupovali. Vozni park pa se obrača počasi, povprečni slovenski avto ima več kot deset let in vsak električni avto, ki ga danes ne prodamo, pomeni, da bo še en dizel na cesti tudi leta 2030, ko bo Bruselj štel tone. Z dvema odstotkoma elektrike v voznem parku ne moreš prepoloviti izpustov prometa. Lahko jih samo upaš.
Drobni tisk: kazni ni, je pa nakupovalni seznam
Kazen v obliki nakazila v Bruselj ne obstaja, in to je natanko tisto, na kar naša politika računa. Če država preseže letno dodeljeno količino izpustov, se presežek pomnoži s faktorjem 1,08 in prišteje k naslednjemu letu, Komisiji pa je treba poslati načrt popravnih ukrepov. Luknjo zapolniš tako, da kupiš emisijske enote od držav, ki jim jih ostaja. Ni globe, ni sodišča, ni naslovnic. Samo tiha kupčija po ceni, ki se dogovori v pisarni.
Trenutno smo celo v plusu. Leta 2023 smo imeli 10,5 milijona ton izpustov ob dovoljenih 10,81 milijona, skoraj na las natančno, kot bi parkirali v garaži, ki je za centimeter daljša od avta. Predhodni podatki za 2024 nas prav tako postavljajo pod mejo. Težava ni danes. Težava je krivulja: dovoljena količina pada strmo kot Vršič, naši izpusti pa se obnašajo kot upokojenec na nedeljskem sprehodu.
Številke: 300.000 ton manj vsako leto
Za leta 2023 do 2025 so količine določene, naprej jih Komisija še preverja, zato sem črto potegnil po istem naklonu. To je moja projekcija, ne uradna številka, a matematika je preprosta. Zato se opravičujem ...
Tabela: projekcije subvencij
