Medtem ko se še vedno spopadamo s posledicami podnebnih sprememb, nas narava znova preseneti – tokrat s pospešenim vrtenjem Zemlje. Zemlja se vrti hitreje! Čeprav zveni kot prizor iz znanstvenofantastičnega filma, gre za povsem resničen pojav, ki bi lahko pomembno vplival na življenje, kot ga poznamo.
Zemlja se vrti hitreje! Julija 2024 je Zemlja odkljukala najkrajši dan, odkar beležimo atomski čas – bil je krajši za 1,66 milisekunde od običajnih 24 ur. Avgusta 2025 se je trend nadaljeval: tokrat se je dan skrajšal za 1,25 milisekunde. Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za osamljene primere, temveč morda za znanilce večjih sprememb.
Kaj se dogaja z Zemljo?
Vzrokov je več: od gravitacijskega vpliva Lune do tektonskih premikov, taljenja ledenikov, gibanja staljene notranjosti planeta in celo vremenskih pojavov, kot je El Niño. Planet očitno ni prepričan, ali naj počiva – ali pa prestavi v višjo prestavo.
Kaj pomeni hitrejša rotacija? Več kot le izgubljena minuta.
Na prvi pogled se skrajšanje dneva za nekaj milisekund zdi zanemarljivo. Vendar strokovnjaki opozarjajo: posledice so lahko resne.
Z večjo hitrostjo vrtenja se poveča centrifugalna sila, kar povzroča prerazporeditev oceanov – voda se začne pomikati od polov proti ekvatorju. Že povečanje hitrosti za eno miljo na uro bi lahko dvignilo gladino morja v tropskih območjih za več centimetrov. Ne najboljše novice za obalne metropole, ki se že zdaj borijo z naraščajočo gladino morja.
V skrajnem scenariju, če bi se Zemlja vrtela 100 milj na uro hitreje, bi nekatera območja okoli ekvatorja preprosto izginila pod gladino. In ne, to ni nadaljevanje zgodbe o Atlantidi.
Foto: Jan Macarol / Ai art
Biološki ritem na preizkušnji
Ne, ne bomo kar tako izgubili nekaj ur spanja – a če bi se dan skrajšal na 22 ur (scenarij, ki ga znanstveniki že resno preučujejo), bi naš notranji biološki ritem doživel šok.
Študije že zdaj kažejo, da premik ure zaradi poletnega časa poveča tveganje za srčne in možganske kapi ter prometne nesreče. Kaj šele, če bi tak premik postal stalen…
