Donald Trump je znova v središču pozornosti avtomobilskega sveta. Tokrat z novo izvršno odredbo, podpisano v sredo, 26. marca, ki napoveduje 25-odstotno carino na vse avtomobile, sestavljene zunaj ZDA. Ukrep, ki naj bi veljal od 2. aprila, ima jasen cilj: “okrepiti ameriško avtomobilsko industrijo” in – kot je dejal sam Trump – “jo narediti uspešnejšo kot kadarkoli prej”. Torej 25% carine na tuje avtomobile od 2. aprila.
Tovrstni ukrepi niso novost v Trumpovem političnem repertoarju, a tokrat gre za najostrejši poseg v avtomobilski trg doslej. Vsako vozilo, ki ni sestavljeno na tleh ZDA, bo na ameriškem trgu podraženo za dodatnih 25 %. In to ni pogojna grožnja – predsednik trdi, da bo ukrep veljal trajno, vsaj do konca njegovega mandata.
Do zdaj? Precej bolj znosno.
Da postavimo novo carino v kontekst: ZDA so do zdaj uvažale avtomobile iz EU z 2,5-odstotno carino za osebna vozila, ter z 10-odstotno carino za lahka tovorna vozila in poltovornjake. To pomeni, da bo nova tarifa desetkrat višja za osebne avtomobile iz Evrope – in bo bistveno vplivala na njihovo ceno.
Za primerjavo: EU obdavči ameriška vozila z 10 % carino, kar je že dolgo predmet kritik iz ZDA, češ da gre za neravnovesje. Trump je v preteklosti že grozil z “poravnavo računa” – in zdaj je očitno ta trenutek prišel.
100 milijard in davčna olajšava za “Made in USA”
Trump napoveduje, da bo z novimi carinami v ameriški proračun priteklo 100 milijard dolarjev dodatnih prihodkov. Poleg tega si prizadeva, da bi ameriški kupci dobili davčno olajšavo za nakup vozil, proizvedenih v ZDA. Predlog še mora skozi Kongres, a če bo sprejet, bodo obresti za avtomobilska posojila za domače vozila postale davčno priznane.
S tem želi Trump spodbuditi domače nakupe in obrniti trend, pri katerem ameriški kupci množično posegajo po evropskih, japonskih in korejskih modelih.

Foto: Jan Macarol / Open AI
Kdo bo občutil posledice? Vsi. Tudi Američani.
Vpliv bo globalen. Cene avtomobilov iz Nemčije, Japonske, Južne Koreje in drugih držav bodo na ameriškem trgu neizogibno višje. Med prizadetimi bodo tako vozila višjega razreda (BMW, Mercedes-Benz, Audi, Lexus) kot tudi množični modeli, kot so Toyota RAV4, Hyundai Tucson ali Kia Sportage.
Zmeda pa nastane, ko pogledamo »ameriške« avtomobile, ki niso v celoti sestavljeni v ZDA. Primer? Chevrolet Silverado, ki prihaja iz tovarn v ZDA in Mehiki, ali Ford Maverick, ki se v celoti proizvaja v Mehiki. Tudi ti modeli bodo padli pod carinski nož, če ne izpolnjujejo pogojev o »domači proizvodnji«.
Avtomobilski deli: mehka sivina zakonodaje
Trump je sicer obljubil, da ameriški avtomobilski deli ne bodo dodatno obdavčeni, čeprav gredo v tujino in se vrnejo kot del vozila. Ampak – pozor – če se ti deli uporabijo v vozilu, ki se sestavlja izven ZDA, celotno vozilo dobi 25 % pribitek. Industrija opozarja, da bo ta del težko nadzorovati, saj so globalne dobavne verige danes izjemno zapletene.







