Večina sveta se te dni z modeli umetne inteligence ukvarja predvsem zato, da jim napišejo opravičilo za zamujeno elektronsko pošto ali v Excelu seštejejo vrednosti dveh nesrečnih stolpcev. Medtem pa v elitnih laboratorijih podjetja Anthropic poteka povsem drugačna drama. Matematik Levent Alpöge je namreč zatrdil, da je v sodelovanju z jezikovnim modelom Claude pripravil dokaz za Riemannovo domnevo, najsvetejši in najbolj varovani gral sodobne teorije števil.
Kdor reši to uganko, dobi milijon dolarjev in večno slavo
Za vse, ki niste zadnjih desetletij preživeli zakopani v kompleksno analizo: gre za morda najbolj neizprosen matematični problem vseh časov. Leta 1859 ga je postavil nemški učenjak Bernhard Riemann, ukvarja pa se z navideznim neredom praštevil in ničlami tako imenovane zeta-funkcije. Zadeva morda zveni abstraktno, a njena rešitev vpliva na temeljne zakone fizike in kriptografske algoritme, ki varujejo sodobne digitalne transakcije.
Prav zato je ugledni Clay Mathematics Institute to uganko uvrstil med sedem tisočletnih problemov (Millennium Prize Problems). Za vsakega od njih je razpisana nagrada v višini natanko 1.000.000 ameriških dolarjev oziroma približno 920.000 evrov. V skoraj četrt stoletja je bil uradno razrešen le en sam: Poincaréjeva domneva, ki jo je samotarski ruski genij Grigorij Perelman rešil, nato pa brez odvečnega pompa zavrnil tako slavo kot denar.
Digitalni pomočnik ali nepogrešljiv sokreator dokaza?
Alpöge je svojo trditev formaliziral v specializiranem dokazovalnem programskem jeziku Lean ter jo objavil neposredno na svoji spletni strani. Ob tem poudarja, da Claude ni deloval le kot preprost lektor, temveč kot polnopravni partner pri usmerjanju in strukturiranju zapletenih argumentov.
»Verjamem, da sem v sodelovanju s Claudom odkril dokaz za Riemannovo domnevo. Metoda se zlahka razširi še precej dlje. To, kar sem videl med procesom, me je tako presunilo, da verjamem, da gre za začetek nečesa neprimerljivo večjega v celotni znanosti.«
Vendar pa je na tej točki nujno ohraniti trezno glavo. Gre namreč za nepreverjeno trditev o dokazu. Zapis v kodi Lean mora mednarodna matematična skupnost šele temeljito prečesati, preveriti vsako vrstico ter potrditi, da v sklepanju ni skritih logičnih lukenj, preden bo problem sploh mogoče uradno označiti za rešenega. Zgodovina je neizprosen sodnik in pozna na desetine domnevnih dokazov, ki so neslavno padli ob natančnem pregledu.Vojna za matematični prestol med Anthropicom in OpenAI
Akademska matematika že dolgo ni več miren svet zasanjanih profesorjev, ki ob piškotih debatirajo o integralih. V ozadju poteka surov prestižni boj med vodilnimi razvijalci umetne inteligence:
- OpenAI že mesece napoveduje silovit preboj na področju Navier-Stokesovega problema z uporabo tisočev avtonomnih agentov in ogromnih računskih zmogljivosti.
- Pojavljajo se resni spori o avtorstvu idej, kjer raziskovalci opozarjajo, da modeli pogosto črpajo znanje iz še neobjavljenih delovnih zapiskov.
- Alpöge je s pomočjo modela Claude že julija vzbudil veliko pozornosti, ko je predstavil protiprimer in s tem ovrgel slovito Jacobijevo domnevo.
Preden bo kdorkoli odprl šampanjec in unovčil milijonski ček, bo preteklo še veliko vode. Pravila inštituta Clay namreč zahtevajo vsaj dveletno neusmiljeno strokovno recenzijo s strani svetovne matematične srenje. Velikanski dosežki na papirju se lahko v hipu sesujejo zaradi ene same napačne predpostavke na stoti strani računa.
Toda smer razvoja je neizpodbitna. Umetna inteligenca je prerasla vlogo vljudnega klepetalnika in se prebija med orodja za odkrivanje najglobljih resnic narave. Če se izkaže, da naročnina na Claude Pro za približno 20 dolarjev (okoli 18,50 evra) na mesec omogoča razbijanje stoletnih matematičnih zagonetk, je to najbolj donosna investicija v zgodovini računalništva.