V raziskavi med dva tisoč britanskimi zaposlenimi jih je 39 odstotkov že ukrepalo na podlagi informacij UI, ki so se kasneje izkazale za napačne ali nepopolne.
2
Le 16 odstotkov zaposlenih je prejelo namensko usposabljanje za delo z orodji UI, prilagojeno njihovemu delovnemu mestu.
3
Kar 35 odstotkov zaposlenih v zadnjem letu ni prejelo nobenih internih navodil ali izobraževanja.
4
Zaposleni se pri vsakodnevnih nalogah pogosto raje obrnejo na klepetalne robote kot na sodelavce ali vodje ekip.
5
Alexia Pedersen iz družbe O'Reilly rešitev vidi v kulturi preverjanja dejstev in kritični presoji, ne v prepovedovanju tehnologije.
Če bi vam sodelavec iz sosednje mize z resnim obrazom zatrdil, da je Zemlja ravna plošča, ki jo podpirajo štirje sloni na hrbtu velikanske vesoljske želve, bi verjetno nemudoma poklicali kadrovsko službo. Ko pa povsem enako neumnost samozavestno izpiše umetna inteligenca, jo marsikdo preprosto kopira, prilepi v uradno poročilo za upravo in mirno odide na kavo. Zdi se, da je tehnologija v pisarnah čez noč dobila status nezmotljivega oraklja, človeški razum pa si je vzel kratek neplačan dopust.
Digitalni orakelj, ki mu verjamemo na lepe oči
Zadnja raziskava podjetja Censuswide, ki jo je za izobraževalno platformo O'Reilly izvedlo med dva tisoč britanskimi zaposlenimi, razkriva precej skrb vzbujajočo sliko sodobnega delovnega okolja. Raziskava namreč ugotavlja, da le pičlih 24 odstotkov zaposlenih vedno preveri odgovor umetne inteligence, preden nadaljuje z delom. Preostalih 76 odstotkov torej odgovorov ne preverja dosledno, kar odpira vrata tveganim napakam in napačnim poslovnim odločitvam.
Še bolj zgovorna je ugotovitev, da se zaposleni danes pri reševanju vsakodnevnih nalog pogosto raje obrnejo na klepetalne robote kot na lastne sodelavce ali vodje ekip. Algoritem ne zavija z očmi, ne sprašuje po zamujenih rokih in predvsem postreže z odgovorom v delčku sekunde. Vendar ima takšna bližnjica lahko zelo visoko ceno.
Podatki opozarjajo, da je kar 39 odstotkov zaposlenih že ukrepalo ali sprejelo poslovne odločitve na podlagi informacij umetne inteligence, ki so se kasneje izkazale za netočne, nepopolne ali povsem zgrešene. To je primerljivo s tem, da bi štirje od desetih inženirjev načrtovali nosilne stebre zgradbe na podlagi domišljijskih halucinacij digitalnega pomočnika.
Brez vozniškega izpita za volanom digitalne rakete
Kje tiči jedro te težave? Zagotovo ne v sami kodi naprednih jezikovnih modelov. Težava nastane, ko podjetja zaposlenim v roke potisnejo digitalni dirkalnik z ogromno močjo, pozabijo pa jim razložiti, kje so zavore in kako varno speljati ovinek.
Raziskava opozarja na opazno vrzel v usposabljanju delavcev:
Le 16 odstotkov zaposlenih je prejelo namensko usposabljanje za delo z orodji UI, prilagojeno njihovemu delovnemu mestu.
Kar 35 odstotkov zaposlenih priznava, da v zadnjem letu niso prejeli nobenih internih navodil ali izobraževanja.
»Gre za težavo usposabljanja in zaupanja, ne pa za težavo umetne inteligence,« poudarja Alexia Pedersen, višja podpredsednica za mednarodne trge pri družbi O'Reilly. Po njenih besedah so se zaposleni novim orodjem prilagodili s svetlobno hitrostjo, medtem ko so korporativni varnostni mehanizmi in smernice ostali korak zadaj. Rešitev tako ni v prepovedovanju tehnologije, temveč v razvijanju kulture preverjanja dejstev in zdrave mere kritične presoje.
Umetna inteligenca ni čarobna krogla
Umetna inteligenca ni čarobna krogla, temveč izjemno hiter, nadarjen pripravnik na steroidih. Ta pripravnik vam bo z brezhibno samozavestjo sestavil čudovito tabelo, a hkrati brez oklevanja zamenjal prihodke z odhodki, ker se mu je to zdelo kompozicijsko bolj privlačno. Vlaganje v naročnine, kot sta ChatGPT Plus za približno 20 evrov (20 USD) mesečno ali Microsoft Copilot za približno 30 evrov (30 USD) na uporabnika, nima pravega smisla, če podjetje ne nameni sredstev tudi za izobraževanje tistih, ki ta orodja vsakodnevno upravljajo. Brez preverjanja dejstev hitro gradimo poslovne odločitve na trhlih temeljih.
Kako varneje uporabljati ChatGPT in druga orodja umetne inteligence pri delu?
Pred uporabo odgovorov pri delu preverite dejstva in ohranite kritično presojo. Raziskava kaže, da je 39 odstotkov zaposlenih že ukrepalo ali sprejelo poslovne odločitve na podlagi informacij UI, ki so se pozneje izkazale za netočne, nepopolne ali zgrešene.
Koliko staneta naročnini ChatGPT Plus in Microsoft Copilot?
Članek za ChatGPT Plus navaja približno 20 evrov (20 USD) mesečno, za Microsoft Copilot pa približno 30 evrov (30 USD) na uporabnika. Ob tem poudarja, da morajo podjetja poleg naročnin vlagati tudi v izobraževanje zaposlenih.
Kakšno usposabljanje naj podjetja zagotovijo zaposlenim za delo z umetno inteligenco?
Članek izpostavlja namensko usposabljanje za uporabo orodij UI, prilagojeno posameznemu delovnemu mestu, ter interna navodila in izobraževanje. Pomembno je tudi razvijanje kulture preverjanja dejstev in kritične presoje, ne prepovedovanje tehnologije.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
