Predstavljajte si svet, kjer je vsak avtomobil na cesti videti kot siva Toyota Corolla, vsaka restavracija ponuja natanko enak zrezek z enako prepečenim krompirčkom in vsak človek na zabavi razlaga natanko isto, do potankosti zglajeno mnenje o geopolitiki. Grozljivo, kajne? A natanko v to smer nas očitno z vso hitrostjo vodi sodobna umetna inteligenca. Namesto da bi nam odprla vrata v neskončno vesolje modrosti, nas klepetalni roboti AI morda sistematično spreminjajo v intelektualno uniformirane osebke.
Veliki paradoks digitalne priročnosti: Zakaj vsi beremo isto
Nova, izjemno obsežna študija, ki so jo izvedli raziskovalci z Oddelka za računalništvo (DIKU) Univerze v Københavnu, je prinesla streznitvene rezultate. Znanstveniki so pod drobnogled vzeli kar 27 različnih jezikovnih modelov (LLM) in jih preizkusili na 155 raznolikih temah – od zapletene jedrske oborožitve do fenomena južnokorejskega K-popa. Da bi bili rezultati neizpodbitni, so uporabili 200 različnih oblik pozivov iz resničnega sveta ter zbrali 1,7 milijona odgovorov, v katerih so analizirali osupljivih 70 milijonov posameznih trditev.
Rezultat? Tudi pri najbolj naprednih modelih, kot je GPT-5, so bili ponujeni odgovori kar za 18,7 odstotka manj raznoliki v primerjavi z zadetki, ki jih ponudi klasični Googlov iskalnik. Z drugimi besedami: umetna inteligenca deluje kot orjaški globalni lijak, ki poreže vse ostre robove, posebnosti, alternativne interpretacije in niansirana mnenja ter nam servira zgolj eno, povprečno resnico.
»Ljudje so v veliki meri vedno znova izpostavljeni istim informacijam. Klepetalni roboti z umetno inteligenco zato ne spreminjajo le načina, kako iščemo znanje, temveč tudi to, do katerega znanja sploh imamo dostop,« opozarja prvi avtor študije Dustin Wright.
Globalizacija misli: Učinek digitalnega Starbucksa
Profesorica Isabelle Augenstein s københavnske univerze pojav slikovito primerja z neizogibnimi stranskimi učinki globalizacije. »Danes lahko skoraj povsod po svetu kupite enake izdelke in najdete enake verige kavarn. To prinaša določeno mero udobja, a je hkrati drastično zmanjšalo raznolikost,« pojasnjuje. In prav to se danes dogaja z našim kolektivnim znanjem.
