V raziskavi med aprilom in junijem 2024 je na oddelku za družboslovne vede sodelovalo 45 članov akademskega osebja in 86 študentov.
2
Profesorji so študentsko rabo umetne inteligence ocenili s povprečno oceno 5,23 od 7, študenti pa svojo rabo s 3,11 od 7.
3
Le 14 odstotkov predavateljev plačuje naročnino na napredna orodja z umetno inteligenco.
4
Dr. Mark Carrigan poziva k sistematičnemu izobraževanju o umetni inteligenci ter ponovnemu premisleku o poučevanju in ocenjevanju.
Se še spomnite časov, ko so učitelji matematike z grozo v očeh trdili, da v žepu nikoli ne bomo nosili kalkulatorja? Zgodovina se ponavlja z neusmiljeno natančnostjo britanskega humorja. Danes imamo v žepih superračunalnike, v univerzitetnih predavalnicah pa vlada popolna paranoja. Glavni krivec? Generativna umetna inteligenca, ki naj bi po mnenju profesorskega ceha čez noč spremenila študente v brezmočne prepisovalce algoritmov.
Foto: envato
Veliki prepad med katedro in predavalnico
Nova raziskava, ki sta jo skupaj izvedli University of Manchester in španska Universidad del Pais Vasco med aprilom in junijem 2024, razkriva fascinanten razkorak v dojemanju resničnosti. V raziskavi na oddelku za družboslovne vede je sodelovalo 45 članov akademskega osebja in 86 študentov. Rezultati so naravnost komični, a hkrati zgovorni.
Ko so profesorje vprašali, v kolikšni meri po njihovem mnenju študenti uporabljajo orodja, kot je ChatGPT, so rabo ocenili s povprečno oceno 5,23 od 7. Prepričani so torej, da se seminarske naloge pišejo same, medtem ko študenti srkajo kavo v študentskem kampusu. Toda ko so isto vprašanje zastavili študentom, je bila njihova ocena lastne uporabe zgolj 3,11 od 7.
Foto: envato
»Obstaja težnja, da se razprava o umetni inteligenci na univerzah osredotoča le na tveganja goljufanja ali na obljube o preoblikovanju izobraževanja, vendar je resničnost precej bolj zapletena,« pojasnjuje dr. Mark Carrigan, eden od avtorjev študije z univerze v Manchestru.
Črkovalnik na steroidih, ne pa zlobni robot
Zakaj takšno neskladje? Seveda obstaja verjetnost, da študenti nekoliko olepšujejo svojo resnično rabo, a realnost na terenu kaže drugačno sliko. Večina študentov orodij umetne inteligence ne uporablja za ustvarjanje celotnih nalog iz nič, temveč kot orodje za produktivnost. Z njimi preverjajo slovnico, izboljšujejo strukturo besedil, povzemajo obsežno literaturo in iščejo ustrezne akademske vire za raziskave. Z orodji rokujejo točno tako, kot smo mi nekoč z Googlom ali Wikipedijo.
Po drugi strani pa akademsko osebje pogosto sploh ne pozna pravega obsega in delovanja teh orodij. Raziskava je razkrila presenetljiv podatek: le 14 odstotkov predavateljev dejansko plačuje naročnino na napredna orodja z umetno inteligenco. Kako naj torej nekdo objektivno prepozna ali ocenjuje rabo tehnologije, ki je sam sploh ne preizkuša v njeni polni zmogljivosti?
Foto: envato
Čas je, da opustimo ozračje nezaupanja
Kot poudarja dr. Carrigan, je ključno preiti iz stanja stalnega sumničenja v sistematično izobraževanje. Namesto lova na čarovnice in neuspešnega iskanja programske opreme, ki naj bi zaznala rabo umetne inteligence (kar pogosto privede do lažnih obtožb nedolžnih študentov), bi se morale univerze prilagoditi svetu, v katerem so ta orodja postala del vsakdana.
»Premakniti se moramo prek ozračja sumničavosti in se osredotočiti na to, kako lahko ta orodja ustrezno uporabimo za podporo učenju, obenem pa ponovno premisliti poučevanje in ocenjevanje za svet, v katerem je umetna inteligenca stalnica,« dodaja dr. Carrigan.
Pogled od blizu: Tehnološki vlak je že odpeljal
Bodimo povsem iskreni: poskusi prepovedi orodij, kot je ChatGPT, so enako smiselni kot poskusi prepovedi dežja sredi novembrskega popoldneva. Medtem ko se akademski svet ukvarja z vprašanjem, ali je promptanje seminarske naloge greh, delodajalci na trgu že zahtevajo kandidate, ki znajo z umetno inteligenco delati hitreje, pametneje in učinkoviteje. Osnovni dostop do orodij je danes brezplačen, profesionalne naročnine (kot sta ChatGPT Plus ali Claude Pro) pa stanejo okoli 20 dolarjev (približno 18,50 evra) na mesec. Za ta znesek dobite virtualnega asistenta, ki ga noben razumen študent ne bo ignoriral zgolj zato, ker to moti profesorja pred upokojitvijo. Namesto inkvizicije nad študentskimi odstavki bi univerze morale študente naučiti kritičnega razmišljanja o rezultatih, ki jih algoritem ponudi.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
Galerija
Ekskluzivni vpogled
04Slik
Klikni na fotografijo za celozaslonski pogled in podrobnosti.
Kako študenti uporabljajo umetno inteligenco pri študiju?
Po članku večina študentov umetno inteligenco uporablja za preverjanje slovnice, izboljševanje strukture in formatiranje besedil, povzemanje literature ter iskanje akademskih virov. Večinoma je ne uporabljajo za pisanje celotnih nalog iz nič, temveč kot orodje za produktivnost.
Koliko stanejo orodja umetne inteligence za pomoč pri študiju?
Osnovni dostop do orodij je po članku brezplačen. Profesionalne naročnine, kot sta ChatGPT Plus in Claude Pro, stanejo okoli 20 dolarjev oziroma približno 18,50 evra na mesec.
Kako naj univerze prilagodijo poučevanje uporabi umetne inteligence?
Po priporočilu dr. Marka Carrigana naj univerze namesto sumničenja uvedejo sistematično izobraževanje o ustrezni uporabi umetne inteligence za podporo učenju ter ponovno premislijo poučevanje in ocenjevanje. Članek poudarja tudi, da bi morale študente naučiti kritičnega razmišljanja o rezultatih, ki jih ponudijo algoritmi.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
