Schwartzmanov lik občasno citira Nietzscheja, nato pa zahteva, da mu pripravijo bone broth smoothie. Youssef pa ves čas išče signal – ne za mobilni telefon, temveč za svoj notranji kompas. Ironija je debela kot snežna odeja v Koloradu, kjer je bil film večinoma posnet.
Bogastvo kot duhovna praznina
Armstrong se tudi tokrat ne ustraši moralne kompleksnosti svojih likov. Nihče od njih ni karikirani zlobnež – a nihče ni niti iskreno dober. Ravno ta siva cona daje filmu dušo. Med igro pokra se razkrije, da je eden izmed njih morda sprožil verižno reakcijo, ki je sesula globalne trge. Drugemu se to zdi prav zabavno. Tretji razmišlja, kako bi situacijo spremenil v NFT.
Film Mountainhead ni linearen, temveč fragmentiran – Armstrong uporablja tehnike iz postmoderne pripovedi, vključno z nelinearno montažo, nenadnimi skoki v prihodnost in celo trenutki, kjer se liki zdijo zavestni svoje lastne fikcije. Gre za metaforo izolacije elite, ki si lahko privošči ignorirati propad sveta. Ne le dobesedno, temveč tudi narativno.
Produkcija
Producenti filma so David Bernad (The White Lotus), Will Ferrell (da, tisti Will Ferrell) ter Adam McKay, s katerim je Armstrong že sodeloval pri Sukcesiji. McKayjev vpliv je očiten – od vizualne dinamike do ostre, skoraj dokumentarne kritike.
Film je bil posnet v zimskem Koloradu, scenografija pa je delo Eve Stewart (Les Misérables, The King’s Speech), ki je zamrznjeno razkošje zgradila s preciznostjo, kot bi šlo za bondovski brlog. Vsak detajl kriči: »Tukaj živi človek, ki si lahko privošči, da sveta ne razume.«
Zakaj bo ta film pomemben?
HBO se je že s Sukcesijo izkazal kot dom za sofisticirano, a dostopno kritiko kapitalistične distopije. Mountainhead nadaljuje ta niz in dodaja dimenzijo kolektivne odgovornosti – ter vprašanje: če svet res gori, kdo drži vžigalnik?
Ob izidu 31. maja se pričakuje, da bo film sprožil val razprav – od Twitterja (pardon, X-a) do akademskih krogov. Sicer pa že zdaj nekateri mediji poročajo o internih predogledih, kjer je bilo slišati: »To je, kot če bi ‘Don’t Look Up’ in ‘The Menu’ imela ljubezenskega otroka, ki obiskuje terapijo pri Armandu Iannucciju.«
Zaključek:
Mountainhead je film časa in o času – o sedanjosti, ki se pretvarja, da je prihodnost, in o prihodnosti, ki jo najverjetneje že zamujamo. V svetu, kjer imajo nekateri vse, drugi pa niti toplih nogavic, Armstrong pokaže, da razlika ni le v sredstvih – temveč v perspektivi. In čeprav je film prežet z duhovitostjo, za njo stoji hladna resnica: bogati bodo preživeli zimo. A ali bodo sploh opazili, da je bila? Poglej si ga na MAX!