Volkswagenova prodaja električnih vozil je globalno padla za 10 %, medtem ko celotni trg EV vozil raste s 31-odstotno letno stopnjo. Na kitajskem trgu, ki zgodovinsko prinaša kar polovico Volkswagnovih globalnih dobičkov, je njihova tržna prisotnost upadla za skoraj 50 % v primerjavi s predhodnimi leti. To je pripeljalo do občutne izgube v zadnjem četrtletju, ko so njihovi prihodki iz Kitajske padli za 15 %, kar je poglobilo finančno krizo podjetja.
Padec povpraševanja in konkurenca s Kitajske
Kitajski proizvajalci avtomobilov, kot je BYD, ponujajo cenejša in tehnološko naprednejša EV vozila, zaradi česar Volkswagnovi modeli vse težje najdejo kupce. Modeli, kot je ID.4, ki so ga za ameriški trg proizvajali v Tennesseeju, so naleteli na slab odziv in prodajo kar 80 % pod pričakovanji.
Poleg tega je Volkswagen zaradi nizkega povpraševanja načrtoval zaprtje nekaterih obratov v Nemčiji – kar je prvič v zgodovini podjetja – kar je sprožilo val neodobravanja med sindikati.
Foto: Volkswagen ID.7 je znanilec pozitivnih sprememb pri Volkswagen. Trenutno najboljši avtomobil te skupine.
Pomanjkanje inovacij in slabo načrtovanje
Volkswagen se prav tako sooča s kritikami glede pomanjkanja inovacij. Medtem ko podjetje težko sledi tehnološkim in oblikovalskim standardom, ki jih postavljajo njihovi kitajski in ameriški tekmeci, njegovi modeli električnih vozil ne ponujajo ključnih prednosti, kot so izjemen doseg, hitrost polnjenja ali napredna programska oprema, zaradi česar so premalo privlačni za sodobne kupce.
Finančna kriza in napovedi
Zaradi vseh teh težav je Volkswagen že drugič v zadnjih nekaj mesecih znižal svoje napovedi glede prihodkov, dobička in denarnega toka. Do konca leta 2024 pričakujejo več kot 30-odstotni padec dobička. Kot je dejal finančni direktor podjetja, so stroški dela in proizvodnje previsoki, zlasti v Nemčiji, kar ogroža konkurenčnost Volkswagna na globalnem trgu.
Kaj je pravzaprav pripeljalo do tega
Volkswagen, nekoč sinonim za nemško avtomobilsko kakovost in inovacijo, se danes spopada s številnimi izzivi, ki so predvsem posledica obdobja pod vodstvom Herberta Diessa. Njegova prizadevanja, da bi Volkswagen posnemal Teslo v smislu programske opreme in poenostavitve proizvodnje, so podjetje pripeljala na rob krize, ki se danes kaže predvsem v slabi kakovosti, nizki privlačnosti električnih vozil in slabi uporabniški izkušnji. Diess je želel spremeniti podjetje, ne da bi najprej spremenil največjo težavo podjetja – kulturo. Brez spremembe miselnosti v podjetju in konkretnih kadrovskih sprememb dobre ideje velikokrat naletijo na “gluha” ušesa.
Diess je v podjetje prinesel nove ideje, a so bile mnoge napačne ali napačno izvedene. Veliko jih trdi, da je zaradi relativne negativne selekcije v Volkswagnu, ki je zaposlovalo tudi po političnih prepričanjih. Diess, ki je bil znan kot navdušenec nad Teslo in Elonom Muskom, je želel slediti njihovi strategiji stroškovne učinkovitosti, pri čemer je pozabil na ključno kakovost izdelkov. Volkswagenovi električni modeli, kot sta ID.3 in ID.4, so ob uvedbi naleteli na kritike zaradi uporabe cenenih materialov, neodzivne programske opreme in neprijetne uporabniške izkušnje – primer so nepriljubljeni »sliderji« za upravljanje glasnosti in klimatske naprave, ki ponoči niso osvetljeni in so neuporabni. Škoda in Cupra, ki sta prav tako pod Volkswagnovim okriljem, sta medtem obdržali bolj uporabniku prijazne rešitve in kakovostne materiale, kar je Volkswagnove modele še dodatno oslabilo v primerjavi.
Težave so se stopnjevale tudi na področju programske opreme. Volkswagenova strategija razvoja programske opreme, imenovana »Car.Software«, je vključevala več zapletenih platform, kot so MEB za osnovne električne modele, PPE za prestižne modele ter dolgoročno platformo »Trinity«, ki naj bi bila uporabljena šele leta 2030. Zaradi pomanjkanja enotne vizije je razvoj programske opreme postal dolgotrajen in neoptimalen, kar se odraža tudi v razhajanju med pričakovanji in dejansko uporabniško izkušnjo. Vse skupaj se sestavlja šele v zadnjih dveh letih.
Foto: Vokswagen Pri VW so prepozno dojeli, da električni avtomobili nimajo le spremenjenega pogona, ampak da so dosti več kot le to.
Na splošno se zdi, da je Volkswagen pod Diessovim vodstvom izgubil občutek za estetiko in ergonomijo. Modeli, kot sta Golf 8 in ID.3, so bili oblikovno pogosto manj priljubljeni kot modeli konkurenčnih znamk, kot je Cupra, ki so bolje razumeli želje trga. V anketah so Volkswagnova vozila pri percepciji kakovosti in oblikovanja izgubila ogromno, kar je rezultat dolgotrajnega zanemarjanja potreb uporabnikov.
