Zagotovo ste občutili bolečino v vratu po posebej težkem dnevu ali v želodcu? Um in telo sta neločljiva celota, vse, kar mislimo in čutimo, se odraža na telesu.
Mehanizem je preprost: ko pomislimo na stresno misel in z njo povežemo občutek, se izločajo hormoni in v živčnem sistemu se sproži reakcija. Telo reagira na vse, kar mu servira um.
Reakcija je lahko takojšnja in kratkotrajna, lahko pa tudi dolgotrajna in shranjena v telesu. Takojšnje in kratkoročne reakcije so neškodljive in zaželene. So zaščitni odziv telesa na stres, znak, da je telo sposobno hitro reagirati v primeru nevarnosti.
Toda kaj se zgodi, ko ta občutek traja, ko ga recikliramo in se k njemu vrnemo? Telo posluša um in v njem se ustvari občutek, ki se ujema s tem, kar smo sprejeli za resnico. Če telo nenehno bombardiramo z istimi mislimi in občutki, se vrti v istem občutku.
Kako stres vpliva na zdravje
Stres spravi telo v borbeni položaj. Stresorji so dražljaji, ki v nas povzročijo reakcijo, ki jo imenujemo stres. Če smo dlje časa pod vplivom stresorja, je telo v odzivu »boj ali beg«, ki mobilizira celoten organizem in ga ohranja v stanju pripravljenosti.
Zaradi natrpanega ritma nimamo časa, da bi bili pozorni na telo in znake, ki nam jih pošilja. Poskušamo ignorirati vse znake in telo utišati, saj je vse v redu, dokler lahko telo sledi ritmu uma, ko smo mladi, zdravi in motivirani.
Živeti je mogoče v telesu, ki ne čuti posledic stresa. Doživljanje stresa je stvar osebne interpretacije. Zelo pomembno je, kako nekaj dojemamo, še pomembneje pa, kaj si rečemo, ko razmišljamo o neki situaciji.
