V življenju se pogosto znajdemo v situacijah, ko se sprašujemo, ali je tisto, kar imamo, dovolj. V dobi, kjer je vse na dosegu roke in kjer nam družba neprestano vsiljuje idejo, da si moramo prizadevati za več, več in še več, se včasih znajdem v precepu.
Je tisto, kar imam, res tisto, kar potrebujem?
Je dovolj dobro? Ali obstaja tam zunaj nekaj boljšega, nekaj večjega, nekaj, kar bi mi prineslo še več sreče?
Vse prevečkrat nas zanese hrepenenje po tem, kar bi lahko imeli, namesto da bi se osredotočili na to, kar imamo. Živimo v svetu, kjer nas nenehno bombardirajo s podobami popolnosti – popolnih teles, popolnih domov, popolnih odnosov. Zdi se, kot da vsi drugi živijo življenje, ki je za stopničko ali dve nad našim.
In tu se pojavi tisti majhen dvom, ki me nagovarja, da bi lahko dosegla več, imela več, bila več.
Ampak potem se spomnim, da ni vse zlato, kar se sveti. Tolikokrat sem že spoznala, da tisto, kar na prvi pogled izgleda bleščeče in privlačno, pogosto ni nič drugega kot iluzija. Resnična vrednost se pogosto skriva v preprostih stvareh, ki so že prisotne v našem življenju. Seveda je normalno, da si želimo napredovati, da stremimo k boljšemu.
Ampak kaj je resnično boljše?
Kaj pa če to, kar imamo zdaj, ni samo dobro, ampak najboljše? Kaj pa če iskanje nečesa večjega pomeni, da boste izgubili tisto, kar je resnično dragoceno?

Srečo najdem v dišeči kavi. Foto: Olly / Pexels
Spomnim se trenutkov v življenju, ko sem sledila tej slepi želji po več. Ko sem bila prepričana, da obstaja nekaj boljšega, in sem zato zapustila tisto, kar sem imela. In kaj sem na koncu ugotovila? Da sem izgubila nekaj, kar sem prej imela za samoumevno, nekaj, kar sem cenila šele takrat, ko je bilo že prepozno.
Spoznala sem, da ni potrebno vedno hlepeti po več
Da se lahko ustavim, zadiham in pogledam okoli sebe. Pogledam na svoje življenje, na vse tiste majhne stvari, ki jih vsakodnevno jemljem za samoumevne – toplo posteljo, v kateri se zbudim, nasmeh ljubljene osebe, skodelico kave, ki jo popijem v miru, smeh prijateljev. Vsak od teh trenutkov je kot majhen zaklad, ki ga pogosto spregledamo v iskanju nečesa večjega.








