Mobilna omrežja postajajo radarski lovci: Ericsson s tehnologijo ISAC na Poljskem zaznava vsiljive drone
Ericsson s tehnologijo ISAC spreminja mobilne bazne postaje v radarske sisteme, ki zaznajo nepooblaščene drone, še preden ti sploh ugotovijo, da so opaženi.
ISAC zazna dron prek radijskih odbojev, zato ta ne potrebuje kartice SIM, povezave z mobilnim omrežjem ali oddajanja lastnih signalov.
2
Ericsson je pri demonstraciji združil ISAC z Assecovim akustičnim zaznavanjem propelerjev, kar zmanjša število lažnih alarmov.
3
Podatki so prek mobilnega omrežja Play v realnem času prihajali v Assecovo platformo PUSZCZYK, ki je prikazovala 3D lokacijo in smer gibanja drona.
4
Sistem izkorišča obstoječe mobilne bazne postaje namesto gradnje novih radarskih stolpov, stroški za operaterje pa bodo predvsem programski in integracijski.
5
Za zdaj gre za pilotni projekt, komercialna implementacija v okviru omrežij 5G Advanced pa se pričakuje v prihodnjih dveh do treh letih.
Včasih so mobilne bazne postaje služile le enemu preprostemu namenu: prenosu klicev in podatkov, da ste lahko sredi prometnega zamaška preverili vreme ali brezdelno drseli po družbenih omrežjih. Toda svet se spreminja hitreje kot programska oprema vašega pametnega telefona. Danes, ko nebo nad našimi mesti in strateško infrastrukturo vse bolj brenči od neštetih komercialnih in potencialno nevarnih brezpilotnih letalnikov, mobilni stolpi prevzemajo povsem novo vlogo. Postajajo oči in ušesa zračne obrambe.
Mobilni stolpi niso več le za prenos podatkov
Švedski telekomunikacijski gigant Ericsson je v sodelovanju s poljskim telekomunikacijskim operaterjem Play in tehnološkim podjetjem Asseco na Poljskem uspešno demonstriral zmogljivosti sistema ISAC (Integrated Sensing and Communication). Gre za integriran sistem zaznavanja in komunikacije, ki predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških temeljev prihajajočih omrežij 5G Advanced in bodočih standardov 6G.
Klasični pristopi k varovanju zračnega prostora se pogosto opirajo na vojaške radarje, ki so sicer odlični za sledenje nadzvočnim lovcem, a pogosto povsem slepi za majhne, plastične drone, ki letijo nizko med zgradbami ali drevesi. Namestitev specializiranih radarskih postaj na vsak kotiček pa bi stala več kot proračun manjše države. Rešitev? Uporaba obstoječe mobilne infrastrukture, ki je že tako prisotna na vsakem koraku.
Kako deluje ISAC: Radarski odboj namesto povezave v omrežje
Bistvo tehnologije ISAC je v tem, da bazna postaja poleg običajnega oddajanja podatkovnih paketov hkrati deluje kot miniaturni radar. Radijski signali visoke frekvence se odbijajo od fizičnih predmetov v okolici – v tem primeru od trupa in propelerjev drona. To pomeni, da cilj za detekcijo ne potrebuje vgrajene kartice SIM, niti mu ni treba oddajati lastnih radijskih signalov ali biti kakorkoli povezan z mobilnim omrežjem.
»Skupaj z Assecom in z uporabo mobilnega omrežja Play za prenos podatkov lahko ustvarimo napredno platformo za situacijsko zavedanje, ki omogoča odkrivanje in sledenje dronom,« je pojasnil Martin Mellor, direktor podjetja Ericsson na Poljskem.
Demonstracija na Poljskem pa ni ostala zgolj pri radijskem zaznavanju. Inženirji so Ericssonov ISAC združili z Assecovo tehnologijo akustičnega zaznavanja, ki prepoznava specifičen zvok rotirajočih propelerjev. Vsi ti podatki so se v realnem času pretakali prek mobilnega omrežja Play neposredno v Assecovo poveljniško platformo PUSZCZYK, kjer so operaterji na zaslonih dobili natančno 3D lokacijo in smer gibanja nepooblaščenega drona.
Zakaj je ta tehnologija prelomna za varnost
Izjemna pokritost: Namesto gradnje novih radarskih stolpov se izkoristi že obstoječa gosta mreža mobilnih baznih postaj v mestih in ob mejah.
Zaznava tihih vsiljivcev: Zaznava predmete iz kompozitnih materialov ne glede na to, ali dron komunicira z operaterjem prek omrežja Wi-Fi, radijske zveze ali pa leti povsem avtonomno prek koordinat GPS.
Kombinacija senzorjev: Združevanje radijskih odbojev z zvočnimi senzorji drastično zmanjša število lažnih alarmov, ki jih sicer lahko povzročijo ptice ali večji kosi smeti v vetru.
Zaključek
Pretvorba telekomunikacijskega omrežja v velikansko radarsko mrežo je hkrati tehnološko briljantna in malce orwellovska zamisel. Kjer lahko vsakdo za nekaj sto evrov kupi zmogljiv dron in ga pošlje nad letališko stezo, vladno poslopje ali industrijski obrat, nujno potrebujemo rešitev, ki ne zahteva milijardnih investicij v specializirano vojaško opremo. Tehnologija ISAC elegantno rešuje to dilemo z uporabo tistega, kar že imamo.
Za zdaj gre za pilotni projekt, komercialna implementacija v okviru omrežij 5G Advanced pa se pričakuje v prihodnjih dveh do treh letih. Stroški za operaterje bodo predvsem programski in integracijski, kar pomeni izjemno visoko stroškovno učinkovitost za državno varnost.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
Kako tehnologija ISAC zazna dron, ki ni povezan z mobilnim omrežjem?
Bazna postaja zaznava odboje visokofrekvenčnih radijskih signalov od trupa in propelerjev drona, zato ta ne potrebuje kartice SIM ali lastnega oddajanja signalov. Na poljski demonstraciji so radijsko zaznavanje združili še z akustičnim prepoznavanjem zvoka propelerjev.
Kje so sistem preizkusili in komu je namenjen?
Ericsson je sistem demonstriral na Poljskem v sodelovanju z operaterjem Play in podjetjem Asseco. Tehnologija je namenjena odkrivanju in sledenju nepooblaščenim dronom za varovanje mest, meja in strateške infrastrukture.
Kdaj bo tehnologija komercialno na voljo in kakšni bodo stroški?
Za zdaj gre za pilotni projekt; članek komercialno uvedbo v omrežjih 5G Advanced napoveduje v prihodnjih dveh do treh letih. Konkretnih cen ne navaja, pojasnjuje pa, da bodo stroški za operaterje predvsem programski in integracijski, saj sistem uporablja obstoječo mobilno infrastrukturo.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
