Deset minut popoldanskega počitka vas lahko prebudi, pol ure začasno spremeni v "pošast", 90 minut pa zahteva dovolj časa tudi za varno vrnitev v resničnost.
Ura je nekaj čez dve in po kosilu začne koncentracija počasi popuščati. Pogled na zaslon postaja vse težji, misli bežijo, telo pa jasno sporoča, da bi mu kratek premor koristil.
Popoldanski počitek še vedno pogosto povezujemo z otroki ali starejšimi, vendar je lahko kratek, pravilno odmerjen dremež učinkovit način za povrnitev energije in zbranosti.
Toda koliko časa bi morali spati? Odgovor ni vedno opevanih 20 minut. Kratek, srednje dolg in daljši dremež na možgane učinkujejo različno, pomembno pa je tudi, kaj morate početi po prebujanju.
Zakaj popoldanski počitek sploh deluje?
Foto: Pexels
Kratek spanec lahko zmanjša zaspanost ter začasno izboljša pozornost, razpoloženje in nekatere miselne sposobnosti. Metaanaliza raziskav je pokazala, da se učinki kratkega dnevnega spanja na kognitivno zmogljivost lahko ohranijo približno dve uri po prebujanju.
Vendar dremež ne nadomesti rednega nočnega spanja. Če vsak dan komaj čakate, da se popoldne uležete za dve uri, telo morda ne prosi po boljšem lepotnem triku, temveč opozarja na kronično pomanjkanje spanja ali drugo težavo.
Koliko minut naj traja popoln popoldanski počitek?
10 do 20 minut: najhitrejša ponastavitev
Za večino ljudi je to najbolj praktična dolžina. Kratek dremež običajno zajame lažje faze spanja, zato se lahko prebudite razmeroma hitro in brez občutka, da vas je nekdo sredi noči vrgel iz postelje.
Pregled raziskav ugotavlja, da imajo dremeži, dolgi od približno 5 do 15 minut, skoraj takojšen učinek, koristi pa lahko trajajo od ene do treh ur. Spanje do približno 20 minut praviloma povzroči manj spalne inercije kot 30-minutni dremež.
To je najboljša izbira pred sestankom, vožnjo ali nalogo, pri kateri morate biti kmalu zbrani.
30 minut: koristno, vendar z možnostjo meglenega prebujanja
Polurni počitek se sliši idealno, a vas lahko ujame ob prehodu v globlje faze spanja. Posledica je spalna inercija – začasna zmedenost, počasnejše razmišljanje in močna želja, da bi alarm vrgli skozi okno.
V raziskavi, ki je primerjala 10-, 30- in 60-minutne dremeže, so po 30 in 60 minutah zaznali kratkotrajno poslabšanje hitrosti odzivanja. Učinek je izzvenel približno 30 minut po prebujanju, 30-minutni počitek pa je imel določene koristi za pomnjenje novih informacij.
Če izberete pol ure, si po prebujanju pustite nekaj časa, preden sedete za volan ali sprejmete pomembno odločitev.
60 minut: več počitka, počasnejši povratek
Enourni dremež lahko vključuje več globokega spanja in prinese daljši občutek budnosti, vendar je verjetnost spalne inercije precej večja.
Takšen počitek je primernejši po posebej kratki noči ali ob delu v izmenah, ne pa nujno kot vsakodnevna rešitev. Če morate biti takoj budni, je ena ura pogosto najmanj elegantna izbira.
