Norveška z avtonomnim sistemom C-UAS brani svoje nove lovce F-35 pred grožnjami dronov
Norveška je na zračni bazi blizu Trondheima aktivirala nov avtonomni sistem za boj proti dronom, ki bo varoval najsodobnejše lovce F-35 pred vse pogostejšimi zračnimi grožnjami.
Predstavljajte si naslednji scenarij: kupite najnovejši, najbolj prefinjen in astronomsko drag stealth lovec na svetu, F-35 Lightning II, ki lahko doseže hitrosti nad 1.930 km/h (1.200 mph) in se ponaša z tehnologijo, ki mejijo na znanstveno fantastiko. Nato pa se nekdo odloči nad vašo letalsko stezo spustiti navaden, 15 kg težak komercialni dron z baterijo iz spletne trgovine in uničiti vaš večmilijonski ponos. To je nekako tako, kot da bi kupili popolnoma novega zbirateljskega Ferrarija, ga parkirali sredi najslabše soseske in pustili okna odprta.
Foto: ISS Aerospace
Foto: C-UAS
Norvežani so spoznali, da je zaščita njihovih dragocenih jeklenih ptic na tleh postala ena najbolj urgentnih operativnih prioritet. Ker se grožnje v obliki majhnih brezpilotnih letalnikov stopnjujejo, so pri Kraljevih norveških letalskih silah na zračni bazi v bližini mesta Trondheim aktivirali svoj prvi namenski avtonomni sistem za boj proti dronom, znan pod kratico C-UAS (Counter-Unmanned Aerial System).
Britanska tehnologija na nordijskem braniku: Izstreljevalnik HAL10
Srce tega novega obrambnega ščita je izstreljevalnik HAL10, ki ga dobavlja britansko specializirano podjetje ISS Aerospace. Gre za sistem, ki lahko izjemno hitro lansira do deset efektorjev ter samodejno zazna, identificira in nevtralizira sovražne brezpilotne letalnike – popolnoma brez človeškega posredovanja.
Po poročanju norveške nacionalne televizije NRK je sistem zasnovan za zaščito vojaških baz pred droni Razreda 1, ki lahko tehtajo do 150 kg. V času, ko so človeški odzivni časi enostavno prepočasni za hitro premikajoče se grožnje, avtonomija prinagaja ključno sekundo prednosti.
Lokacija namestitve: Zračna baza v bližini mesta Trondheim, Norveška.
Glavna naloga: Obramba najsodobnejših bojnih letal F-35 na tleh.
Tehnologija: Izstreljevalnik HAL10 podjetja ISS Aerospace z do 10 hitro izstreljivimi efektorji.
Ciljne grožnje: Avtonomno uničevanje dronov Razreda 1 do mase 150 kg (331 lbs).
Način delovanja: Popolnoma avtonomno zaznavanje, prepoznava in nevtralizacija brez človeškega posredovanja.
Skrivnostni droni in zaprta evropska letališča
Zadnje obdobje je Severna Evropa priča občutnemu porastu skrivnostnih aktivnosti dronov v bližini letališč in kritičnih vojaških objektov. Nenavadna opazovanja so v preteklosti že povzročila večurne zapore nekaterih danskih in norveških letališč, kar je ustvarilo precejšen prometni in varnostni kaos. Pristojni organi v več državah se še vedno mučijo z ugotavljanjem izvora ali pravega namena teh brezpilotnih letalnikov.
Kot je poudaril Lars Peder Haga, izredni profesor na Norveški letalski akademiji: »Ker so majhni droni postali lahkodostopni, lahko potencialno povzročijo veliko škodo ranljivim in dragim sistemom, kot so letala na prostem. To je nekaj, česar se zavedamo že zelo dolgo, vendar so opazovanja dronov to grožnjo naredila veliko bolj neposredno in relevantno.«
In res, F-35 je vrhunski dosežek inženirstva v zraku, a ko stoji na letališki stezi in se v njegov turboreaktivni motor zaleti poceni dron, se lahko celotna vojaška moč sesuje v prah v nekaj sekundah.
Nadaljnja širitev na sever: Zračna baza Evenes
Norveški obrambni načrtovalci se ne nameravajo ustaviti le pri eni bazi. V načrtu je postopna razširitev pokritosti s sistemi C-UAS na druge ključne vojaške objekte, vključno z zračno bazo Evenes na daljnem severu. Ta baza ima osrednjo vlogo pri norveški iniciativi za hitro odzivanje, ki varuje zračni prostor pred neidentificiranimi zračnimi grožnjami in spremlja dogajanje v širši regiji.
Ker avtonomne zmožnosti novega sistema omogočajo znatno hitrejši odziv kot dosedanja ročno upravljana oprema za boj proti dronom, bo širitev prinesla bistveno višjo raven varnosti za celotno območje.
Ali je en avtonomni lovec na drone dovolj?
Moje osebno mnenje? To je fantastična in edina logična poteza. V dobi, ko lahko vsakdo kupi ali sestavi zmogljiv dron, je zaščita več milijonov evrov vrednih letalskih flot z zanesljivo avtonomno tehnologijo nujnost, ne pa razkošje. Sistem podjetja ISS Aerospace z izstreljevalnikom HAL10 predstavlja vrhunski tehnični odgovor na zelo sodoben problem. Čeprav točne cene nabave in podrobnosti o prihodnjih nadgradnjah ostajajo vojaška skrivnost, je jasno, da so stroški takšnega obrambnega sistema le kapljica v morju v primerjavi s ceno enega samega poškodovanega F-35. Toda vprašanje ostaja: ali bo en sam takšen sistem na bazo zadostoval proti morebitnim masovnim rojem dronov? Popolna namestitev po vseh ostalih norveških bazah bo trajala kar nekaj časa, kar pušča nekatere lokacije še naprej ranljive. Kako pa vi gledate na to? Ali menite, da bi morala vsa civilna in vojaška letališča v Evropi čim prej uvesti avtonomne sisteme za sestreljevanje dronov? Zapišite svoje mnenje v komentarjih!
