Prihajajoči novi Volvo EX60 je za Švede več kot le še en električni križanec – je nekakšen test zrelosti znamke v svetu elektrike. Obljublja večji doseg, hitrejše polnjenje, novo platformo in predvsem precej bolj “normalno” ceno, ki naj bi ga približala kupcem, ki trenutno gledajo priključne hibride. Po doslej znanih informacijah naj bi bil model uradno predstavljen januarja, Volvo pa z njim cilja neposredno v kraljestvo Teslinega Modela Y.
Eden glavnih razlogov, zakaj električna vozila še vedno niso povsem preplavila cest, je preprost: v povprečju so dražja od bencinskih in hibridnih sorodnikov. Volvo se tega dobro zaveda in zato pri novi Volvo EX60 poudarja ravno cenovno dostopnost. Kompaktni električni križanec naj bi bil cenovno postavljen podobno kot aktualni priključni hibrid XC60 T8 PHEV, katerega cena se giblje med približno 56.000 in 80.000 evri, odvisno od opreme in trga.
To v praksi pomeni, da EX60 ne bo nekje v stratosferi cenikov, rezervirani za eksotične EV-je, ampak realna alternativa kupcu, ki danes razmišlja o premijskem priključnem hibridu.
Foto: internet / Aiart
Nova platforma SPA3: manj zapletenosti, več učinkovitosti
Ključ do te cenovne “paritete” je nova modularna platforma SPA3, na kateri bo zasnovan novi Volvo EX60. Po navedbah Volva naj bi bila proizvodno približno 18 % cenejša od zdajšnjih električnih arhitektur znamke. Platforma je zasnovana tako, da si lahko različni modeli delijo baterijske module, računalnike in druge ključne komponente, kar zmanjšuje kompleksnost, število unikatnih delov in seveda stroške.
Pri novi Volvo EX60 bo baterija integrirana v strukturo vozila, ne le pritrjena pod dno. Takšen pristop lahko dodatno zniža proizvodne stroške, obenem pa izboljša notranji prostor in zniža skupno maso vozila. Rezultat naj bi bil bolj prostorna kabina, boljša togost karoserije in manj kilogramov – kar pa je pri električnih vozilih dobrodošlo skoraj tako kot hitra polnilnica.
Večja energijska gostota, daljši doseg, hitrejše polnjenje
Volvo pri EX60 napoveduje tudi novo generacijo baterijske tehnologije. Po njihovih podatkih naj bi baterije imele približno 20 % večjo energijsko gostoto, kar v prevodu pomeni daljši doseg, ne da bi bilo treba v dno avtomobila vgraditi še več “kilovatnih kilogramov”. Obenem obljubljajo do 15 % hitrejše polnjenje in okoli 35 % več moči v primerjavi s trenutnimi električnimi modeli znamke.
Ciljni doseg naj bi bil okrog 435 milj oziroma približno 700 kilometrov po ciklu WLTP, kar bi EX60 postavilo med bolj vzdržljive električne križance na trgu. Seveda bo realnost – kot vedno pri WLTP – odvisna od voznih navad, temperature in tega, koliko pogosto voznik podleže pritisku desne noge.
Za polnjenje bo skrbela 800-voltna arhitektura, ki jo Volvo uvaja z novo platformo SPA3. Tak sistem omogoča zelo hitro DC polnjenje in je že postal nekakšen “zlati standard” pri novejših premijskih električnih modelih. Volvov glavni komercialni direktor Erik Severinson je ob predstavitvi tehnologije duhovito pripomnil, da boste z EX60 morali prej na stranišče kot pa na polnilnico, in da bo avto, ko se vrnete, že skoraj napolnjen. Ni ravno laboratorijski podatek, je pa precej razumljiva slika.
