Novoletne zaobljube imajo poseben talent. Vsakič znova nas prepričajo, da je 1. januar čarobno stikalo, ki bo čez noč spremenilo naše življenje. Da bomo 1.1. vstajali ob šestih, pili toplo limonado, tekli pet kilometrov z nasmehom in odgovarjali na maile brez zavijanja z očmi. In čeprav globoko v sebi vemo, da se življenje redko spremeni z datumom, se kljub temu – znova in znova – zaljubimo v idejo novega začetka.
Novoletne zaobljube so kot novoletni ognjemet: malo hrupne, zelo barvite in pogosto kratkotrajne. A to še ne pomeni, da niso dragocene.
Pravzaprav novoletne zaobljube povedo o nas več, kot si mislimo. Povedo, po čem hrepenimo. Po miru. Po pogumu. Po več sebičnosti v dobrem smislu. Po občutku, da živimo življenje, ne pa da ga samo preživljamo.
Klasične novoletne zaobljube poznamo vsi: več gibanja, manj sladkorja, več denarja, manj stresa. In potem so tu tiste, ki jih redko izrečemo naglas: da bi si upali reči “ne”, ne da bi se ob tem počutili krive.
Da bi se nehali primerjati z drugimi, še posebej na Instagramu ob treh zjutraj. Da bi se končno sprijaznili s tem, da nismo projekt za nenehno izboljševanje, ampak samo človek.
Foto: Freepik
Ne držite se zaobljub, kakor, da so zadnja stvar na svetu
Humor pri novoletnih zaobljubah ni samo dobrodošel – je nujen. Ker če se jemljemo preveč resno, nas že prvi zdrs pahne v občutek poraza.
Ena čokolada in že je leto “uničeno”. Ena izpuščena telovadba in adijo motivacija. A resnica je veliko bolj prijazna, spremembe niso ravna črta, so bolj podobne srčnemu utripu. Malo gor, malo dol – in to je znak, da smo živi.
