Sadje in zelenjava sta lahko videti popolnoma čista, pa to še ne pomeni, da sta tudi res brez ostankov pesticidov in bakterij. Pranje sadja in zelenjave je ena najbolj podcenjenih, a hkrati napačno razumljenih navad v kuhinji.
Sadje in zelenjava veljata za osnovo zdrave prehrane, hkrati pa sta tudi živili, ki pridejo v stik z največ zunanjimi vplivi. Od pridelave in škropljenja do transporta, skladiščenja in rokovanja v trgovinah – pot do krožnika je dolga.
Prav zato pranje sadja in zelenjave ni zgolj formalnost, temveč smiseln korak, ki lahko zmanjša določena tveganja. Pomembno pa je razumeti, kaj s pranjem dejansko lahko dosežemo – in česa ne.
Kaj s pranjem sploh odstranjujemo s sadja in zelenjave?
Na površini sadja in zelenjave se lahko zadržujejo ostanki zemlje, prahu, mikroorganizmov in del pesticidov. Večina teh snovi ostane na zunanji plasti, kar pomeni, da jih je mogoče vsaj delno odstraniti.
Hkrati pa velja poudariti, da pranje sadja in zelenjave ne more popolnoma odstraniti vseh pesticidov, še posebej tistih, ki prodrejo v notranjost živila. Pranje zato ni popolna zaščita, temveč zmanjševanje izpostavljenosti.
Foto: Freepik
Tekoča voda kot osnova
Najbolj preverjen in hkrati najpreprostejši način pranja sadja in zelenjave je spiranje pod tekočo pitno vodo.
Mehansko odstranjevanje umazanije z drgnjenjem rok ali mehko krtačko pri trših sadežih dokazano zmanjša količino nečistoč.
Namakanje v stoječi vodi brez izpiranja pri tem nima enakega učinka, saj se odstranjene snovi zadržujejo v vodi in se lahko ponovno oprimejo površine.
Soda bikarbona: kaj zmore in česa ne
Soda bikarbona se pogosto omenja kot dodaten korak pri pranju sadja in zelenjave. Raziskave kažejo, da lahko blaga raztopina sode bikarbone zmanjša količino nekaterih pesticidov na površini sadežev.
