Vlada subvencij za električne avtomobile ni podaljšala in to prodaja kot varčevanje. Potem pa odpreš izračun, ki so ga sešteli pri DeMS na podlagi podatkov Karla Lipnika iz Dela, in ugotoviš: to ni varčevanje. To je luknja, ki si jo izkoplješ sam in jo razglasiš za bazen.
Prodaja je letela, dokler ni zmanjkalo denarja
Zgodba do poletja je bila pravzaprav uspešnica. V prvih sedmih mesecih leta se je prodaja električnih avtomobilov v Sloveniji več kot podvojila, njihov delež je zrasel na 18 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Del zaslug gre dražjemu bencinu, del cenejšim modelom, a glavni motor je bila subvencija: maja je država za vozila do 25.000 evrov spodbudo dvignila na rekordnih 7.800 evrov, za razred med 45.000 in 65.000 evri pa jo je začela postopoma ukinjati. Ravno takrat, ko bi po vseh znakih že morala vedeti, da bo denarja za celoten program zmanjkalo.
In ga je. Sredi leta. Novega razpisa ni, po vsem sodeč ga ne bo niti prihodnje leto. Kupci pa, in to vemo iz izkušenj drugih držav, ne bodo množično stekli k bencinarjem. Počakali bodo. Manj prodanih novih avtomobilov pomeni manj DDV in počasnejše pomlajevanje voznega parka. To ni statistična malenkost: novejši električni modeli, tudi najcenejši, praviloma prinesejo več zvezdic Euro NCAP, več varnostnih blazin in serijske asistenčne sisteme, ki jih petnajst let star avto preprosto nima. Vsako leto odloga je leto, ko po naših cestah vozi manj varnih avtomobilov.
Računica, ki je nihče na vladi očitno ni naredil
Zdaj pa številke, zaradi katerih je ta članek sploh nastal. Samo zaradi pričakovanega padca prodaje v zadnjih štirih mesecih letos bo proračun po izračunu, povzetem pri DeMS, ostal brez 30 do 35 milijonov evrov DDV. Celoten letošnji program subvencij je stal 44,7 milijona evrov. Država je torej ukinila ukrep, ki se je skoraj v celoti financiral nazaj skozi davčno blagajno, in to imenovala odgovorno ravnanje z javnim denarjem.
Formalno je šel denar za subvencije iz podnebnega sklada, torej iz prodaje emisijskih kuponov, ne neposredno iz proračuna, zato naj bi bil učinek na ožji proračun nevtralen. Lepo na papirju. V praksi je to še vedno javni denar, izpad DDV pa je izpad DDV, ne glede na to, iz katerega predala je subvencija prišla. Še bolj boleče: podnebni sklad je imel konec julija na računu 185 milijonov evrov neporabljenih sredstev za širok nabor podnebnih ukrepov. Denar je torej obstajal, samo razporejen ni bil. Za prihodnje leto je za spodbude brezemisijskim vozilom predvidenih le 16 milijonov evrov, in v tem znesku so že všteta tudi polnilna mesta. Za primerjavo: samo julija letos je bilo s subvencijo prodanih okoli 1.500 vozil. En mesec letošnje prodaje bi pojedel skoraj ves proračun za celo prihodnje leto.
Po mojem mnenju to ni podnebna politika in ni varčevanje. To je prelaganje stroška iz letošnje v prihodnjo proračunsko vrstico, kjer bo račun še višji.
Gorivo: petkrat dražja ljubezen, o kateri nihče ne piše kolumn
Kdor išče, kje proračun zares krvavi, naj pogleda drugam. Letošnji ukrepi za blažitev cen goriva bodo proračun stali okoli 233 milijonov evrov. Trajno znižane trošarine na bencin, dizel in kurilno olje pomenijo na letni ravni več kot 160 milijonov evrov izpada, začasna odprava in znižanje takse na CO2 sta dodala 38 milijonov spomladi in 34 milijonov poleti, Eko sklad pa je ob dvomesečni odpravi prispevka URE izgubil še dobre 3,5 milijona evrov. Blažitev cen goriva torej stane proračun več kot petkrat toliko kot celoten program e-subvencij. O "nevzdržnih stroških" pa se kolumne pišejo samo o električnih avtomobilih. Zanimivo, kajne.
