Test Volvo ES90: Nova električna admiralska ladja Volvo ES90 iz Göteborga dokazuje, da eleganca in 670 Nm navora nista nezdružljiva pojma. Volvo ES90 je avto, ki dominira, ne da bi povzdignil glas.
Obstajajo avtomobili, ki vas ob prvem srečanju prepričajo z razkošjem podrobnosti. In potem so tu tisti, ki vas osvojijo prav z nasprotnim – z brezsramno umirjenostjo. Novi Volvo ES90 sodi v drugo skupino. Ko stopite k njemu, nimate občutka, da gledate pet metrov dolg kos luksuza. Pravzaprav imate občutek, da gledate avtomobil, ki je nekoliko manjši, kot je v resnici – kar je, paradoksalno, največji kompliment, ki ga lahko izrečeš modernemu dizajnu. Mogoče tudi zaradi dejstva, da ko ga voziš nimaš občutka ogromnega avtomobila. Torej tokrat – test Volvo ES90.
Če bi Jeremy Clarkson kdaj prostovoljno zamenjal svoj stari Range Rover za nekaj, kar se polni na vtičnico, bi bil to verjetno ta avto. Zakaj? Ker Volvo ES90 ne poskuša biti vesoljska ladja iz slabega znanstvenofantastičnega filma. Je kot tisti tip v baru, ki nosi popolno krojen siv plašč, ne reče niti besede, a vsi vedo, da bi vas lahko premagal v šahu in hkrati pretekel maraton.

Foto: Jan Macarol

Foto: Jan Macarol
Dizajn: umirjenost, ki zavaja oko
Najbolj fascinantno pri Volvo ES90 je prav to – njegova sposobnost, da prikrije lastne dimenzije. Pet metrov dolg avtomobil, ki v profilu deluje kot štiri in pol. Trije od petih sogovornikov, ki so ob avtu skupaj z mano stali na parkirišču, so bili presenečeni, ko so slišali točne mere. Dvema je zadek deloval nekoliko preveč konzervativen – predvsem v primerjavi s sorojencem Polestarjem, ki je vizualno bolj napadalen, bolj sodoben, bolj »zdaj«. Zadnji del ES90 ne poskuša biti futurističen. Ne poskuša biti drzen.

Foto: Jan Macarol

Foto: Jan Macarol
In prav to je njegova skrivnost. Ker vem – in to vam govorim kot nekdo, ki je skozi leta videl, kako ambiciozni dizajni po petih letih postanejo žalostna karikatura – da je ta »konzervativnost« v resnici nadčasovnost. Čez deset let bo ta zadek izgledal tako, kot izgleda danes. Medtem ko bodo njegovi tekmeci s sedmimi plastmi LED-trakov in čudaškimi geometrijami takrat deležni enakega pogleda, s kakršnim danes gledamo razdrapane Mercedes CLS-je iz leta 2012. Volvo je naredil avto za ljudi, ki znajo čakati – in ki razumejo, da prava eleganca nikoli ne sledi trendom, ampak jih preživi.
Thor’s Hammer LED-dnevne luči spredaj so dovolj prepoznavne, da veste, kaj gledate. C-oblikovane zadnje luči se razširijo celo v zadnje steklo. Koeficient zračnega upora znaša neverjetnih 0,25 Cd – najbolj aerodinamičen Volvo doslej. Z drugimi besedami: skozi zrak reže kot šepet.

Foto: Jan Macarol
Tehnična dediščina: od S90 do električne admiralske ladje
Malo zgodovinskega konteksta, ker brez zgodbe smo kot Ikea brez sestavljanja. Volvo je s S90 desetletja gradil sloves plemenite skandinavske limuzine – avtomobila, ki vam je obljubil, da boste prišli domov, ne glede na to, kaj vam namerava cesta nastaviti. Moja stara ljubezen, moram priznati. Vsakič, ko sem sedel v S90, sem imel občutek, da me avto rahlo podcenjuje – kot profesor na univerzi, ki ve več od vas in tega sploh ne skriva.
ES90 je njegov duhovni naslednik, a s pomembno razliko: to ni klasična limuzina, ampak liftback z rahlo povišanim podvozjem. Volvo mu pravi »limuzina z dušo SUV-ja«. Jaz mu pravim »limuzina, ki ve, da so luknje na asfaltu realnost«. In po mojem okusu je to najbolj iskren potez, kar jih je Volvo potegnil v zadnjih letih.
Avto meri natanko 5.000 mm v dolžino, 1.942 mm v širino (2.120 mm z ogledali) in 1.546 mm v višino, z medosno razdaljo 3.102 mm. To je teritorij, kjer se sukata nemški i5 in Mercedes EQE. Zgrajen je na platformi SPA2, ki si jo deli s sestrskim EX90 in Polestarjem 3.
Številke, ki niso le za okras – Volvo ES90
Vozil sem Twin Motor različico – srednjo, a nikakor ne dolgočasno. In če kaj, je moj test potrdil, da so pri Volvu končno nehali biti skromni glede zmogljivosti. Pod skandinavsko obleko se skriva resna tehnika:
- Moč: 335 kW (455 PS / 449 hp)
- Navor: 670 Nm (494 lb-ft)
- Pospešek 0–100 km/h: 5,5 sekunde (0–62 mph)
- Najvišja hitrost: elektronsko omejena na 180 km/h (112 mph)
- Baterija: 106 kWh bruto / 102 kWh neto
- Doseg WLTP: do 700 km (435 milj)
- Realni doseg (EV Database): okoli 535 km
- DC-polnjenje: do 350 kW (10–80 % v 22 minutah)
- AC-polnjenje: 11 kW (3-fazno)
- Arhitektura: 800 V (Volvo prvič)
- Pogon: 4×4 (dva PMSM motorja)
- Masa: 2.610 kg
Najvišja hitrost je, kot je pri Volvu v navadi zaradi varnostnih zavez, elektronsko omejena na 180 km/h. Na začetku sem bil ogorčen. Po treh dneh za volanom pa sem razumel – ta omejitev ni izraz strahopetnosti, ampak zrelosti. Do nje pridete hitreje, kot izrečete »IKEA Billy knjižna omara«, in iskreno – kam se vam tako mudi?
Polnjenje: dovolj časa za fika, ne za sestanek
Tu sem bil prijetno presenečen. Volvo je s 800-voltno arhitekturo končno vstopil v klub »resnih« električnih vozil in priznam, da sem to dolgo čakal. 350 kW hitrega polnjenja pomeni, da v dobrih dvajsetih minutah prečrtate od 10 do 80 % napolnjenosti – ravno prav za en pravi švedski fika odmor s cimetovim rolcem in kavo.
Za primerjavo, BMW i5 se polni do 205 kW, Mercedes EQE do skromnih 170 kW. Audi A6 e-tron z 270 kW se sicer potegne, a Volvo ga povozi. In jaz, ki sem bil še lani prepričan, da Nemci v tem segmentu vladajo neomajno, moram iskreno priznati – Švedi so jih tokrat preskočili. Ne zaradi marketinga, ampak zaradi fizike.

Foto: Jan Macarol













