Vila Planinka v idilični dolini sredi Jezerskega še pred odprtjem vzbuja zanimanje največjih svetovnih medijev in postavlja zgled trajnostnega turizma.
Zgodovina turizma na Jezerskem sega že v 16. stoletje, ko so v dolino pod Grintovcem prihajali zdraviliški turisti in ljubitelji planin. Zaradi edinstvene narave in ugodne gorske klime so kraj kmalu označili za slovenski Davos. Vila Planinka, kot se nam predstavlja danes, izhaja iz tistega, kar ima ponuditi narava, ki jo obdaja. Zrasla je na vrtu štirih energetskih točk, ki so jih že pred stoletji odkrili domačini. Obdana je z neokrnjenim gozdom, izvirom zdravilne jezerske slatine in skoraj 1000 različnimi vrstami divjih rastlin. Med njimi najveličastnejša izjemno redka in zaščitena vrsta divje orhideje, lepi čeveljc.
V pravljicah, kakršno slika tudi pokrajina Jezerskega, že živijo dobre vile. Zato v krajino niso posegali z novogradnjo, pač pa so v okolju prepoznali potencial propadajoče zgradbe (Hotel Planinka, ki ga je pred slabima dvema letoma je podjetnik Marjan Batagelj) in se z Vilo Planinka zavezali k trajnostnemu pristopu. Z natančno opredelitvijo strategije zero waste (brez odpadkov), zaposlovanjem lokalnih prebivalcev, sodelovanjem z okoliškimi kmetijami, lokalno hrano in pristopom, ki v sicer luksuznem hotelu zavrača moderno tehnologijo, dokazujejo, da je njihova butičnost “minimalizem interierja in razkošje eksterierja”.
Iz narave so vzeli najboljše, kar ponuja, in iz domačih avtohtonih materialov zgradili Vilo. Gostje bodo luksuz našli v neokrnjeni naravi, miru in jasnem pogledu na zvezdnato nebo. V nobeni od 23 sob zato ne boste našli elektronskih naprav, ki bi motile pomirjujoče energije v vili. V stenah ni napeljav, ki bi sevale.
Vila Planinka je kraj preporoda.