Število avtomobilov se iz leta v leto sicer povečuje, a ne tako drastično, kot nam želijo prikazati odgovorni. Zakaj imamo zastoje na slovenskih avtocestah? V zadnjem desetletju imamo le nekaj odstotkov več avtomobilov na naših cestah. Vsi pa opažamo, da se zastoji drastično povečujejo. Mnogi menimo, da pravzaprav ne gre toliko za problem infrastrukture, kot gre večinoma za problem upravljanja te infrastrukture.
Slovenske avtoceste so bile zgrajene za hitrost 130 km/h, a realnost je takšna, da večina voznikov vozi hitreje ali počasneje od te omejitve. Omejitev 130 km/h je v razvitih državah prej redkost kot pravilo. Tudi v Nemčiji, kjer poznajo neomejeno hitrost, so omejitve vedno postavljene na 110 km/h, ne 130 km/h. Torej, kje so rešitve, kot jih pozna stroka v tujini? Poizkusil bom odgovoriti zakaj imamo zastoje na slovenskih avtocestah.
- Preveč hitrosti, premalo nadzora Čeprav je omejitev hitrosti na slovenskih avtocestah postavljena na 130 km/h, veliko voznikov to omejitev presega. Na prehitevalnem pasu lahko opazimo voznike, ki vozijo s hitrostmi tudi nad 160 km/h, medtem ko na voznem pasu vozijo s povprečnimi hitrostmi med 95 in 120 km/h. Velika razlika v hitrostih med tema dvema pasovoma je eden glavnih razlogov za prometne nesreče in posledično zastoje. Prehitra vožnja zmanjšuje reakcijski čas, kar vodi v nevarne situacije, zlasti na bolj obremenjenih odsekih. Več zaviranj in več nepredvidenih dogodkov na cestah povzroča radovedne poglede in zastoje.
Rešitev? Strožji nadzor in višje kazni za prehitro vožnjo. Povišanje kazni bi imelo močan psihološki učinek, saj bi se vozniki zavedali, da tvegajo visoke globe, če prekoračijo dovoljeno hitrost. Kršitve predpisov na avtocesti bi morale imeti enaka merila kot kršitve hitrosti v urbanem okolju in enake kazni. Povišanje glob bi marsikoga odvrnilo od prekomerne hitrosti, kar bi izboljšalo splošno varnost in tekočnost prometa. Razlika v hitrostih med prehitevalnim in voznim pasom bi se zmanjšala, s tem pa bi upadlo število incidentov.
- Zmanjšanje omejitve hitrosti na avtocestah na 110 km/h Marsikdo bi pomislil, da bi znižanje omejitve hitrosti iz 130 km/h na 110 km/h samo še dodatno upočasnilo promet. A raziskave kažejo drugače. Nižja hitrost bi zmanjšala razliko med hitrostmi na voznem in prehitevalnem pasu, kar bi preprečilo nevarna prehitevanja in zmanjšalo število nesreč. Bolj enakomerna hitrost bi omogočila bolj gladek tok prometa in zmanjšala število nenadnih zaviranj, ki pogosto vodijo do verižnih nesreč in zastojev.
Statistike kažejo, da je prekomerna hitrost eden izmed glavnih vzrokov za prometne nesreče, kar posledično vodi do prometnih zastojev. Slovenska policija in Agencija za varnost prometa navajata, da so na avtocestah pogoste prometne nesreče povezane z neprilagojeno hitrostjo, nespoštovanjem varnostne razdalje in nepravilnimi premiki med pasovi. Vse to povečuje možnost nesreč in upočasnitev prometa, saj vsak dogodek na avtocesti (tudi manjša nesreča ali okvara vozila) vodi v začasno zaprtje pasov ali celo popolno ustavitev prometa.
- Nizozemska: Ena najbolj znanih držav, ki je znižala omejitev hitrosti na avtocestah, je Nizozemska. Leta 2020 so na večini avtocest znižali dnevno omejitev hitrosti s 130 km/h na 100 km/h. Namen tega ukrepa je bil zmanjšati emisije, vendar so opazili tudi izboljšanje pretočnosti prometa in manj nesreč zaradi bolj enakomerne hitrosti.
- Švedska: Švedska, znana po svojem pristopu “Vision Zero” k prometni varnosti, je na določenih nevarnih odsekih avtocest omejila hitrost na 110 km/h. To je bistveno zmanjšalo število smrtnih nesreč.
- Estonija: Za celotno državo velja omejitev 110 km/h.
- Hrvaška: Isterski avtocestni križ ima omejitev hitrosti 110 km/h.
Foto: pexels / Bertellifotografia
- Psihološki triki za varnejšo vožnjo Zanimiva rešitev, ki jo uporabljajo nekatere države, na primer Italija, je uporaba višjih ograj ob straneh cest, kar ustvari »tunelski učinek«. Ta učinek voznike podzavestno sili k zmanjšanju hitrosti, saj se počutijo bolj utesnjeno in previdno. Višje ograje omejijo vidno polje in vozniki samodejno prilagodijo hitrost, kar vodi v bolj tekoč in predvidljiv promet.
Investicija v izboljšanje cestne infrastrukture, kot so višje ograje na problematičnih odsekih, bi bila učinkovit ukrep za zmanjšanje hitrostnih razlik in izboljšanje varnosti. Zasaditev zelenih pasov med voznimi pasovi je prav tako odlična rešitev, ki lahko zmanjša hitrost voznikov tudi za več kot 10 %.
- Francija: Na določenih avtocestah v Franciji so uvedli višje ograje, da bi ustvarili občutek ožjega prostora. To je zmanjšalo hitrost vožnje in izboljšalo pretočnost, saj vozniki vozijo bolj previdno in enakomerno.
- Nemčija: Na avtocestah z omejitvijo hitrosti in nevarnimi ovinki so nemški inženirji postavili višje ograje, ki voznike spodbujajo k počasnejši vožnji, kar zmanjšuje tveganje za nesreče in povečuje varnost.
- Italija: Večina avocest je opremljenih z dodatkom za povišanje ograje, ki je viden tudi takoj, če se zapeljete iz Slovenije v smeri Benetk.
Foto: pexels / thelazyartist
- Delovišča in učinek radovednosti Verjetno ste že večkrat obtičali v zastoju zaradi gradbenih del na avtocesti. Delovišča predstavljajo eno največjih ovir za tekoč promet, saj voznikom zmanjšujejo preglednost in povzročajo nenadno zaviranje. Pogosto pa zastoji niso posledica dejanskega zaprtja ceste, temveč »učinka radovednosti« – vozniki upočasnijo, da bi videli, kaj se dogaja na gradbišču. To radovedno opazovanje povzroča nepotrebne zastoje in motnje v prometu.
Ena izmed rešitev je uvedba visokih pregrad, ki popolnoma ločijo delovišča od vozišča. Te pregrade zmanjšajo motnje in preprečijo radovedno vožnjo. Bolj varni delovni pogoji in manj motenj za voznike bi zmanjšali število zastojev in omogočili tekoč promet ob gradbiščih. Dela bi se morala izvajati v nočnih urah, ko je promet manj gost. Logistično pa je to celo lažje kot »hlajenje« delavcev v posebnih kontejnerjih.
