Léto je za dveřmi, panika je za dveřmi mého domova. Počasí se v mžiku obrátilo na stranu sezóny a v mé lednici i na jídelníčku je složení o něco lehčích surovin.
Volja do gibanja na svežem zraku, smuti iz korenčka, pomaranče, jabolka in ingverja ter sonce nagibajo mojo tehtnico počutja navzgor … pohlep po čokoladi in profil mojih tekaških copat, zaprašenih in osamljenih v (ne)vidnem kotu moje sobe, porivata jeziček na tehtnici navzdol. Da bi jo spet nagnila sebi v prid, si naredim seznam prepovedanih stvari in se na najvišji ravni samodiscipline odločim za prenehanje uživanja visokokaloričnih dobrot. Preklopila bom na stran zdravega življenja ter si s tekom nabirala kondicijo in zmanjševala stres.
Te besede sem si odločno ponavljala včeraj, danes pa tekam od oddelka do oddelka zdrave hrane, od restavracije do restavracije, kjer pozorno prebiram menije in na koncu ostanem pri kozarcu.vode in kepici sladoleda, čokoladnega. V trenutku se zavem, da je živeti zdravo v bistvu lahko, če le sam to želiš, pravzaprav mi nejevoljo povzroča velika konkurenca ponujenih izdelkov, še večji udarec in razočaranje nad konceptom zdrave hrane pa zadane dejstvo, da je ponudba živil brez kulinarične stvaritve, katere okus je bolj ali manj umetelen, vsebnost pa zgolj za zadovoljstvo primarne potrebe. Očitno bo potrebna absolutna ustvarjalnost za odkrivanje čudežev v preprostih receptih, ki so tradicionalno preverjeni.
Dešifriranje pojmov, kot so reducirana vrednost, brezkaloričnost, ekološko pridelano …, pa je konec koncev brez dvoma razkošje, ki z izražanjem in označevanjem ponujene hrane nima nikakršnega sporočila. Če zaključim, nostalgično ostajam pri svežem sadju in zelenjavi z bližnje tržnice ter pri enem čokoladnem sladoledu na teden, moj pomladni pristop konceptu zdravja pa bo dopolnjen 7. maja, ko se bo začela Tekaška akademija Magazín města.
