Vhodným výchozím bodem je historický Budín s výjimečnými výhledy na hrad (Várhegy) a Gerhardův vrch (Gellérthegy). Ten se tyčí mezi Alžbětinským mostem (Erzsébet híd) a Mostem svobody (Szabadság híd) a na jeho vrcholu stojí Citadela, století a půl stará kamenná pevnost.
Ob njej je, v spomin na sovjetsko osvoboditev mesta leta 1945, postavljen spomenik svobode. Ker je junakinja s palmovim listom v rokah postala eden izmed nezgrešljivih simbolov mesta, je ni doletela usoda drugih socialističnih kipov, ki so jih v začetku devetdesetih z javnih mest prestavili na obrobje Budimpešte, kjer si jih danes za 600 forintov lahko ogledate pod skupnim imenom Szoborpark. Med Grajskim hribom in Mestnim parkom (Városliget) se razteza tako imenovana Kulturna avenija, ob kateri se nizajo številne kulturne ustanove, kavarne in trgovine ter zabavni del parka z drsališčem in kopališčem (Széchenyi gyógyfürd??). Izbor znamenitosti precej olajša priročna brošura Cultural Avenue, ki je na voljo v turističnih informacijskih središčih. Prav tako si je v kinu, klubu ali večji kavarni dobro priskrbeti Pestiest, brezplačno tedensko publikacijo, ki obiskovalce seznanja s kinosporedi, pomembnimi dogodki in drugimi zanimivostmi. Obsežnejši, klasični vodnik po Budimpešti je bolje nabaviti doma, saj je kakovost prevoda tamkajšnjih tujejezičnih vodnikov rahlo vprašljiva.
ZANIMIVO
Poleg največjega parlamenta na celini, ki ga je ob obisku Budimpešte nemogoče prezreti, je v mestu tudi največja dejavna sinagoga v Evropi. Obsežna zbirka del pionirja op-arta Victorja Vasarelyja je na ogled v njegovem muzeju v Obudi, najstarejšem delu mesta. Op-art ali optična umetnost s premišljeno uporabo (predvsem geometrijskih) oblik in barv na slikovni površini ustvarja različne optične iluzije. Verjetno v strahu pred morebitnim fotografiranjem, ki je strogo prepovedano, vas bo ob ogledu razstave ves čas spremljalo budno oko paznic ustanove. Bolj sproščenega vzdušja boste deležni v Lumú – Ludwig muzeju, kjer so med drugim razstavljena dela Pabla Picassa, Roya Lichtensteina, Davida Hockneya, Yoko Ono, Keitha Haringa in drugih velikanov svetovne umetnosti. Lumú je del Palače umetnosti, ki navdušuje že s samo arhitekturo, med dogodki, ki jih prireja, pa velja poudariti klasične in džezovske koncerte. Začasne razstave v muzejih in galerijah so praviloma plačljive, medtem ko je ob ogledih stalnih zbirk vstop prost.
KULINARIČNO RAZVAJANJE
Značilne madžarske jedi dokaj ustrezajo klišejskim predstavam ter se pri začimbah bolj ali manj omejujejo na papriko, poper in čebulo. Sicer pojedo Madžari ogromne količine mesa, vse skupaj pa radi dodatno obtežijo z izdatnimi količinami kisle smetane. Ena izmed posebnosti njihovih jedilnih listov, sadna juha, je priporočljiva le v primeru, da kosilo tudi sicer začenjate s sladico. K sreči budimpeštanska gostinska ponudba ni omejena le na lokalne specialitete. Wabi Sabi v bližini zahodne železniške postaje (Nyugati) ob odlični hrani pritegne tudi z mističnim ambientom, nizkimi mizicami in udobnimi blazinami namesto stolov (poleg klasičnih miz, seveda). Na pol poti med Elizabetinim mostom in Mostom svobode je vegetarijanski raj – Éden, staro meščansko stanovanje, preurejeno v prvovrstno vegansko restavracijo. Največji solatni bar ponuja Falafel, če pa se znajdete na peštanski strani Verižnega mosta, vas le nekaj korakov loči od Govinde, kamor je priporočljivo zaviti na lazanjo.
KJE DOGAJA?
Nekdanje industrijske zgradbe in notranja dvorišča starih hiš so kraji, kjer pogostokrat najdejo svoj prostor alternativna kulturna glasbena dogajanja. Trafo – hiša sodobne umetnosti je bil nekoč transformatorska postaja, ki jo je po 40 letih samevanja v začetku devetdesetih oživela francoska anarhistična umetniška skupina. Danes je v njem galerija, ki razstavlja dela sodobnih umetnikov, hkrati pa je tudi prizorišče koncertov in predstav sodobnega plesa ter dnevni in nočni bar. Szimpla kert na Kazinczy utci in West Balkan, ki je navzven podrtija ob cesti za razkošnim kinom Corvin, sta znana po domiselni notranji ureditvi. Glasba in hrana sta v Budimpešti očitno neločljiva pojma, saj je večina klubov obenem tudi restavracija.
SPOMINKI
Lutko v narodni noši, rubikovo kocko, vino tokaj, zeliščni unicum, kostanjev pire, túró rudi (sladko skuto, oblito s čokolado) in še druge značilne spominke dobite povsod. Meka nakupovalcev je Váci utca, vedno obljudeni del središča mesta, ki se razteza od trga Vörösmarty, katerega glavna znamenitost je slaščičarna Gerbeaud, do osrednje pokrite tržnice (Vásárcsarnok). Sodobnih nakupovalnih središč je kar nekaj, v njih pa poleg trgovin seveda ne manjkajo kina, restavracije, vodnjaki ter klopce, na katerih lahko posedite po prehojenih kilometrih in uživate v panoramskem pogledu na potrošniški paradiž.
ŠE TO …
Stereotipi o temperamentnih Madžarih ne držijo. Na splošno so prebivalci Budimpešte nekoliko zadržani, a v medčloveških odnosih izjemno olikani. Eden izmed vsakdanjih pozdravov je čokolom, ki pomeni poljub na roko. Na ta način moški pozdravi žensko ali mlajša oseba starejšo. Privrženost domačinov literaturi in psom lahko opazite predvsem v javnem potniškem prometu. V bližini boste namreč vedno opazili osebo, ki pestuje bodisi knjigo bodisi štirinožnega spremljevalca.
