Er du interesseret i, hvad er de astronomiske fænomener i 2019? Desværre vil vi ikke se dem alle fra Slovenien, men vi vil også kunne beundre nogle af de himmelske aktiviteter her. Hvad er "skrevet i stjernerne" for Slovenien i 2019, og hvad ingen bør gå glip af, læs nedenfor.
Hvilken en astronomski pojavi nas čakajo v 2019 in jih ne bi smeli zamuditi?
3. in 4. januar, Kvadrantidi
Kvadrantidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju. Pojavljajo se v začetku januarja, svoj vrhunec pa dosežejo v noči od 3. do 4. januarja. Ko doseže roj vrhunec, lahko vidimo od 120 do 200 meteorjev na uro.
21. januar, polna Luna, Superluna
Ta polna Luna je bila pri prvotnih indijanskih plemenih znana kot polna volčja Luna, saj je bil to letni čas, kot so lačna krdela volkov zavijala pred svojimi bivališči. Ta Luna je znana tudi kot Stara Luna ali Luna po Yulu. To bo tudi prva izmed treh Superlun tega leta. Najbolj se bo približala Zemlji in bo morda zato videti nekoliko večja in svetlejša kot običajno.
21. januar, popolni Lunin mrk
Luna bo 21. januarja potemnela, nato pa bo dobila rjasto ali rdečo barvo. Ta pojav po viden v večjem delu severne in južne Amerike, v vzhodnem delu Tihega oceana, zahodnem delu Atlantskega oceana, na skranjem zahodu Evrope in na skrajnem vzhodu Azije.
19. februar, polna Luna, Superluna
Ta luna je bila pri prvotnih indijanskih plemenih znana kot polna snežna Luna, saj je takrat najbolj snežilo. To je oteževalo lov, zato so nekatera plamena to Luno poimenovala tudi kot polna lačna Luna. To bo druga Superluna v 2019.
21. marec, polna Luna, Superluna
Prvotna indijanska plemena so to Luno poimenovala kot polno Luno deževnikov, saj se je v tem letnem času začela mehčati zemlja in pojavili so se deževniki. Ta luna je znana tudi kot polna vranja Luna in kot polna Luna vitalnosti. To je zadnja Superluna v 2019.
22. in 23. april, Liridi
Liridi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju. Pojavljajo se od 15. aprila do 28. aprila, svoj vrhunec pa dosežejo 22. aprila.
6. in 7. maj, Eta Akvaridi
Eta Akvaridi so meteorji, ki pripadajo enemu izmed vsakoletnih meteorskih rojev. Pojavljajo od 19. aprila do 28. maja, svoj vrhunec pa dosežejo 6. maja. Roj ni posebno močan. Opazovalec vidi okoli 20 meteorjev na uro na severni polobli in okoli 50 meteorjev na južni polobli.
18. maj, polna Luna, Modra Luna
Prvotna indijanska plemena so to Luno imenovala tudi polna cvetlična Luna, saj je bil to čas, ko so se cvetlice cvetele takorekoč povsod. Je pa to tudi modra Luna. Ta redki astronomski pojav se zgodi le na nekaj let (v povprečju na 2,7 let), od tod tudi angleški izraz “once in a blue moon (enkrat ob modri luni)”.
2. julij, popolni Sončni mrk
Popolni sončni mrk bo viden v južnem delu Tihega oceana, v centralnem delu Čil in v centralnem delu Argentine. Delni mrk bo viden v večjem delu južnega Tihega oceana in v zahodnem delu južne Amerike.
16. julij, delni Lunin mrk
Delni Lunin mrk bo viden v večjem delu Evrope, Afrike, v centralni Aziji in v Indijskem oceanu.
28. julij, Južni Delta Akvaridi
Južni Delta Akvaridi so meteorji iz vsakoletnega meteorskega roja. Pojavljajo se od 12. julija do 19. avgusta, svoj vrhunec pa dosežejo 28. julija. Ob vrhuncu dosežejo okoli 10 do 15 utrinkov na uro.
12. in 13. avgust, Perzeidi
Tudi letos ne zamudite enega najlepših astronomskih pojavov na nočnem nebu. Perzeidi oziroma meteorski dež 2019 bo letos svoj vrhunec dosegel v noči z 12. na 13. avgust, ko bo meteorski roj tudi najbolj viden. Takrat lahko pričakujemo tudi do 150 utrinkov na uro.
8. oktober, Drakonidi
Drakonidi ali Giakobinidi so meteorji, ki pripadajo enemu izmed vsakoletnih meteorskih rojev. Pojavljajo se od 6. oktobra do 10. oktobra, svoj vrhunec pa dosežejo 8. oktobra. Najboljši čas za opazovanje je pred svitom.
21. oktober, Orionidi
Orionidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju. Pojavljajo se od 16. oktobra do 27. oktobra, svoj vrhunec pa dosežejo 21. oktobra. Orionidi spadajo med najmočnejše in najbolj opazovane meteorske roje. Ker ima komet Halley retrogradno orbito, imajo prašni delci iz kometa relativno veliko hitrost glede na Zemljo, ki jo zadenejo s hitrostjo do 66 km/s. Opazovalec vidi v jasni in temni noči okoli 10 meteorjev na uro.
5. in 6. november, Tauridi
Tauridi so meteorji, ki pripadajo dvema meteorskima rojema, ki ju imenujemo Severni Tauridi in Južni Tauridi. Pojavljajo se od 1. oktobra do 25. novembra, svoj vrhunec pa dosežejo 5. novembra. Običajno se opaža okoli 7 utrinkov na uro, pogosto pa se vidijo ognjene krogle.
11. november, redek prehod Merkurja čez Sončevo ploskev
Vrhunec leta za astronome in ljubitelje narave ter vesolja: Merkur bo prečkal Sončevo ploskev. To je astronomski pojav, ki se zgodi samo 13-krat na stoletje. Naslednji takšen pojav bo šele 13. novembra 2023. Najlepše bo viden iz vzhodnega dela ZDA, Srednje Amerike in Južne Amerike. Viden bo tudi v Evropi, na Srednjem vzhodu in v Afriki.
17. in 18. november, Leonidi
Leonidi so meteorski roj, povezan s kometom Tempel-Tuttle. Vidni so vsako leto okrog 17. novembra, ko Zemlja potuje skozi oblak delcev, ki ga je za seboj pustil komet.
13. in 14. december, Geminidi
Gemidni veljaljo za kralja med meteorskimi roji. Vejajo za najboljši meteorski dež na nebu, saj se lahko vidi tudi do 120 večbarvnih meterojev na uro. Pojavljajo se od 7. do 17. decembra, svoj vrhunec pa dosežejo 14. decembra.
21. in 22. december, Ursidi
Ursidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju. Pojavljajo se od 17. decembra do 26. decembra, svoj vrhunec pa dosežejo 22. decembra.
26. december, kolobarjasti oz. obročasti Sončev mrk
Kolobarjasti oz. obročasti Sončev mrk se pojavi takrat, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe. Viden bo Saudovi Arabiji, južni Indiji, severni Šrilanki, v delih Indijskega oceana in Indoneziji. Delni mrk bo viden v večini Azije in v severni Avstraliji.
