I 2018 rejser vi med elbiler, tog, busser, cykler, motorcykler og scootere. Vi bruger smartphones. Vi lever i en verden af sociale netværk. Vi spiser økologiske produkter. Og vi ønsker alle at være glade og succesfulde. Der er 7,6 milliarder af os i verden. I 2100 forventes dette tal at vokse til 11,2 mia. Hvordan bliver livet så?
Ko slišimo, da bo leta 2100 11,2 milijarde ljudi na svetu, verjetno vsi pomislimo, da se bodo ljudje na vseh koncih sveta ‘množili’. Vendar to ne drži. Pričakuje se, da bo v nekaterih državah, kot je Nigerija, število prebivalstva štirikrat večje, kot je zdaj, medtem ko bo v drugih državah število ljudi drastično upadlo.
Geograf in demograf Simon Kuestenmacher je naredil pregled, s katerim je prikazal, kako naj bi se prebivalstvo po regijah spreminjalo v prihodnjih letih. Na Kitajskem naj bi bilo leta 2100 40 % manj ljudi kot danes. Prebivalstvo Azije naj bi postopoma raslo do leta 2060 – takrat naj bi tam živelo okoli 5,4 milijarde ljudi, kar predstavlja 51 % svetovne populacije. Za Afriko se pričakuje postopna rast prebivalstva do leta 2100, kar pomeni, da bo končno število prebivalcev večje kot v Aziji.
Pri rasti prebivalstva pomembno vlogo imata tudi stopnja plodnosti in pričakovana življenjska doba. Globalna stopnja plodnosti bo 2,5, kar naj bi pomenilo, da bodo do leta 2100 ljudje imeli povprečno dva otroka. Kot kaže graf spodaj, bodo afriške dežele imele zelo visoko stopnjo plodnosti.
Življenjska doba se bo tudi spremenila po svetovnih regijah. V zahodni Evropi, Severni Ameriki, Oceaniji in na Japonskem bo življenjska doba več kot 80 let. Pričakuje se tudi, da se bo ta trend razširil na preostanek sveta.
Mere information:
facebook.com
