I 2018 reiser vi med elbiler, tog, busser, sykler, motorsykler og scootere. Vi bruker smarttelefoner. Vi lever i en verden av sosiale nettverk. Vi spiser økologiske produkter. Og vi ønsker alle å være lykkelige og lykkes. Det er 7,6 milliarder av oss i verden. Innen 2100 forventes dette tallet å vokse til 11,2 milliarder. Hvordan blir livet da?
Ko slišimo, da bo leta 2100 11,2 milijarde ljudi na svetu, verjetno vsi pomislimo, da se bodo ljudje na vseh koncih sveta ‘množili’. Vendar to ne drži. Pričakuje se, da bo v nekaterih državah, kot je Nigerija, število prebivalstva štirikrat večje, kot je zdaj, medtem ko bo v drugih državah število ljudi drastično upadlo.
Geograf in demograf Simon Kuestenmacher je naredil pregled, s katerim je prikazal, kako naj bi se prebivalstvo po regijah spreminjalo v prihodnjih letih. Na Kitajskem naj bi bilo leta 2100 40 % manj ljudi kot danes. Prebivalstvo Azije naj bi postopoma raslo do leta 2060 – takrat naj bi tam živelo okoli 5,4 milijarde ljudi, kar predstavlja 51 % svetovne populacije. Za Afriko se pričakuje postopna rast prebivalstva do leta 2100, kar pomeni, da bo končno število prebivalcev večje kot v Aziji.
Pri rasti prebivalstva pomembno vlogo imata tudi stopnja plodnosti in pričakovana življenjska doba. Globalna stopnja plodnosti bo 2,5, kar naj bi pomenilo, da bodo do leta 2100 ljudje imeli povprečno dva otroka. Kot kaže graf spodaj, bodo afriške dežele imele zelo visoko stopnjo plodnosti.
Življenjska doba se bo tudi spremenila po svetovnih regijah. V zahodni Evropi, Severni Ameriki, Oceaniji in na Japonskem bo življenjska doba več kot 80 let. Pričakuje se tudi, da se bo ta trend razširil na preostanek sveta.
Mer informasjon:
facebook.com
