"Der er gode dage og dårlige dage. De gode dage går. Du ved det, og du synes, det er forfærdeligt. Men de dårlige dage går også! Hvorfor tænker du ikke på det, og hvorfor trøster det dig ikke?" – Phil Bosmans
Včasih je čisto ok, če si žalosten. To ne pomeni, da si zlomljen, da si ranjen, da ne boš več srečen, to samo pomeni, da si žalosten.
Včasih skušamo ignorirati dejstvo, da je tudi žalost del življenja. Včasih pride žalost v valovih, včasih nas odpelje nenadoma, pride iznenada, v trenutku. Mogoče je to samo spomin na nekaj, kar ste že pozabili in zdaj vas je tista pesem, oseba, beseda, ponesla nazaj v preteklost, v čas, ko ste doživeli bolečino. Mogoče zaradi vremena. Mogoče vas je nekdo spomnil na nekoga, ki ste ga izgubili. Ljubili.
Boli, a verjemite, minilo bo! Večno ne morate ostati žalostni, naredite korak naprej!
Morda je vaša žalost prišla zaradi izgube osebe, ljubezni, kakršnekoli izgube. Ne neha vas boleti. Žalost in žalovanje sta čustvi, o katerih ne govorimo radi. Pravimo jim “gosta tema”. Lažje se je pretvarjati, da jih ni, da ne obstajajo, da vam ne morejo do srca, vendar vam to ne bo koristilo. Še vedno bo bolelo. Še bolj bo bolelo.
Nič ni narobe, če ste žalostni, če žalujete. Če jokate zaradi izgube, to ne pomeni, da bo tako za vedno, da boste večno žalostni. Kako preplezati na drugo stran, če ne boste nič naredili za to? Če boste samo sedeli, žalovali in čakali? Morate vstati. Narediti korak naprej.
Bolelo bo. Zelo. Bolelo vas bo srce. Bolele vas bodo misli, telo. Ampak bodite pogumni, vstanite in pojdite naprej. Ni vam potrebno ostati tam. Bolečino morate pustiti v preteklosti, če ne, vas bo iz dneva v dan razjedala.
Ne bojte se čutiti!
Zapomnite si, čeprav se vam morda zdi, da ste sami, niste sami. Obstajajo ljudje, ki vam želijo pomagati, da ponovno vstanete in greste naprej. Ljudje, ob katerih se boste spet počutili, da zmorete, da ste vredni, da spet prihajate nazaj, v svojo kožo, v svoje telo, v svoje bistvo.
Obstajajo ljudje, ki so že čutili, kako se pod težo čustev in bolečine drobijo njihove kosti, kako jih razjeda obup. Z veseljem vam bodo pomagali, vas usmerjali na drugo stran žalosti, da postanete spet to, kar ste bili. Srečni.
Samo odprite jim pot do vašega srca. Sprejmite jih v svoje življenje, dovolite jim, da vam pomagajo najti pot, na drugo stran žalosti … v srečo!
